Afera CHF: Državni svet RS napoveduje zaščito potrošnikov z zakonom!

Državni svet Republike Slovenije je na 17. redni seji dne 10. 4. 2019 med drugim obravnaval tudi zaključke mednarodnega posveta z naslovom Evropski pogled na sistemske rešitve problematike kreditov v švicarskih frankih, ki je potekal 4. 3. 2019 v skupni organizaciji Državnega sveta in Združenja Frank.

Posvet je bil namenjen seznanitvi slovenske javnosti in politike s sistemsko naravo te problematike, morebitnimi posledicami za proračun Republike Slovenije, če bi o morebitnih kršitvah pravic Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin odločalo Evropsko sodišče za človekove pravice, ter pregled rešitev omenjene problematike v drugih evropskih državah.

Zaključke mednarodnega posveta, katerih vsebina je bila predhodno usklajena z Združenjem Frank kot pobudnikom in soorganizatorjem posveta, je na 18. seji obravnavala Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance dne 3. 4. 2019. Komisija je zaključke posveta v celoti podprla in Državnemu svetu predlagala njihov sprejem.

Predlog Komisije je na 17. seji DS državnim svetnikom predstavil predsednik Državnega sveta RS, g. Alojz Kovšca.

V obrazložitvi je ponovno poudaril nujnost ustreznih in učinkovitih mehanizmov za zaščito potrošnikov in pripravljenost Državnega sveta RS, da v sodelovanju z Združenjem Frank pristopi k pripravi zakonodajne iniciative.

G. Alojz Kovšca je ponovil ugotovitev, da je zaradi načina trženja zadevnih kreditov moč utemeljeno domnevati, da so bile banke, ki so tudi v Sloveniji agresivno tržile posojila, nominirana v švicarskih frankih, seznanjene z zgodovinskimi primeri in posledicami, ki jih imajo tujevalutna posojila za lokalno prebivalstvo. Znova je bilo izpostavljeno dejstvo, da je problematika posojilnih pogodb, nominiranih v švicarskih frankih, nastala kot sistemski problem, zato je primerno, da se tudi rešuje na sistemski način. Enako tudi ugotovitev, da posojilojemalec v odnosu do banke predstavlja neuko stran, zato je banka zaradi asimetrije informacij dolžna posojilojemalca seznaniti z vsemi relevantnimi informacijami o bistvenih značilnostih kredita, kar v svojih odločitvah poudarja tudi Sodišče Evropske unije.

Na posvetu predstavljeni primeri in zbrana dokumentacija vseh društev, ki povezujejo posojilojemalce kreditov v CHF ter Zveze potrošnikov Slovenije potrjujejo, da banke niso ustrezno izpolnile svoje pojasnilne dolžnosti, ravno tako niso upoštevale napovedi ter pričakovanj domačih in svetovnih institucij glede apreciacije švicarskega franka. Banke so imele namreč na razpolago simulacije, s katerimi posojilojemalcev niso seznanile. Te so pokazale, da že sorazmerno majhna in počasna, le nekaj odstotna apreciacija švicarskega franka v primerjavi z evrom na letni ravni pripelje do znatnih negativnih učinkov sprejetega tveganja. Banke doslej v slovenskih sodnih postopkih niso postregle z listinskimi dokazi o izpolnitvi pojasnilne dolžnosti.

Ravno tako je bila ponovljena ugotovitev, da so v času podeljevanja spornih kreditov v južni, srednji in vzhodni Evropi banke imele dostop do opozoril mednarodnih organizacij in napovedi finančnih institucij o pričakovani apreciaciji vrednosti švicarskega franka. Po nekaterih napovedih (Bloomberg Forecast iz leta 2006) bi se lahko vrednost švicarskega franka v primerjavi z evrom v dveh desetletjih povečala tudi za 45 %. Potrošniki ob najemu kredita o napovedih o dolgotrajni krepitvi švicarskega franka niso bili obveščeni, kar vzbuja dvome o pošteni poslovni praksi bank, ki so izkoristile ozke časovne škarje oziroma kratko obdobje, ko je bila vrednost švicarskega franka na zgodovinsko nizki ravni in obresti nižje od evrskih. Krediti so se tržili na agresiven način z oglasi, ki so enostransko izpostavljali zgolj prednosti tujevalutnega kredita (»Ugoden kredit je cenejši, zato si lahko odmerite prostornejši dom«) in odkrito zavajali (»Oprite se na tujo valuto«).

Ravno tako banke niso upoštevale opozoril nacionalnih regulatorjev glede tečajnega tveganja in zmanjšale oziroma opustile sporne ponudbe tujevalutnih posojil. Združenje Frank, Zveza potrošnikov Slovenije  in potrošniška združenja v drugih državah so zbrali obširno dokumentacijo o opozorilih, ki so jih bile deležne finančne institucije s strani nadzornih in regulativnih institucij. Nobene od teh sicer ključnih informacij niso prenesle kreditojemalcem.

Znova je bil omenjen primer Avstrije, kjer sta centralna banka in Agencija za finančne trge (FMA) opozorila bankam stopnjevali od leta 2000 naprej, in 2006, ko je postalo jasno, da banke pojasnilne dolžnosti ne izpolnjujejo, izdali brošuro, ki je bila namenjena potrošnikom. Tujevalutne posojilne pogodbe sta označili kot neprimerne za masovno prodajo. Poljski pristojni organ je v istem času izdal priporočila, v katerih se je od bank pričakovalo zvišanje kriterija kreditne sposobnosti, ob upoštevanju 20 % depreciacije domače valute in rasti tujih obrestnih mer na raven domačih, in da banke informirajo posojilojemalca o tečajnem tveganju v obliki izdelave scenarija, ki predvideva vsaj 20 % devalvacijo domače valute. Slovenski regulator se je odzval pozno in premalo aktivno, čeprav je bil z ukrepi drugih regulatorjev v regiji seznanjen. Implementacija načel varstva potrošnikov predstavlja resen razvojni izziv za slovenske javne institucije in zasebni sektor.

Slovenija sodi med države, ki trenutno sodijo na evropski rep reševanja problematike posojilnih pogodb, nominiranih v švicarskih frankih, kljub večletnim prizadevanjem Združenja frank kot civilnodružbene organizacije kreditojemalcev za sistemsko rešitev problema, pa tudi dolgoletnih pozivov Zveze potrošnikov Slovenije. V naši soseščini so sistemsko rešitev že sprejele Madžarska, Hrvaška in Črna Gora. Ob izostanku sistemske rešitve se je večje število slovenskih posojilojemalcev odločilo za sodno pot in vložilo tožbe. Večina sodb v Sloveniji je negativnih, za razliko od Španije, kjer se pričakuje, da bo po zaključenih revizijah okoli 90 % sodb odločenih v korist posojilojemalcev. Sodna pot je v principu odprta za vse posojilojemalce, vendar pa iz socioloških razlogov dejansko zaprta za depriviligirane skupine prebivalstva. Dodatno povečanje števila tožb bi tudi povečalo obremenitev slovenskih sodišč.

G. Alojz Kovšca se je dotaknil tudi sistemskih rešitev v nekaterih drugih državah in povedal, da so se predlagatelji zakonov na Madžarskem, Hrvaškem in v Črni Gori ter ustavni in evropski sodniki, ki so ocenjevali ustavnost zakonov, sklicevali na ista ustavna načela, kot jih pozna slovenska Ustava. To so socialna država, človekovo dostojanstvo, skrb za pravno in socialno varnost, pravica do zasebne lastnine, socialna funkcija lastnine, načelo sorazmernosti. Evropsko sodišče za človekove pravice je že zavrglo pritožbe petih madžarskih bank. ESČP je opozorilo banke, da so konvencijske pravice namenjene predvsem človeku kot posamezniku. Po oceni ESČP s sprejemom zakonske rešitve v nekaterih državah ni prišlo do kršitve načela retroaktivnosti niti načel pravne države. ESČP se sklicuje na prosto polje svobodne presoje države in na načelo subsidiarnosti, saj je predvsem zakonodajalec dolžan skrbeti za usklajeno upoštevanje interesov potrošnikov, bank in nacionalnega gospodarstva, ki je bilo v krizi.

Ob organizaciji mednarodnega posveta je Državni svet prejel pismo s strani BEUC, Evropske potrošniške organizacije, ki predstavlja 43 nacionalnih potrošniških organizacij iz 32 držav. BEUC podpira zakonsko rešitev, h kateri poziva Združenje Frank z namenom zaščite potrošnikov in ocenjuje, da finančno breme zakona za banke ne bi bilo zelo visoko in bi se razporedilo med večje število bank, ki so sklepale posojilne pogodbe, nominirane v švicarskih frankih. Pomembna je tudi ocena, da bi imel sprejem zakona pozitivne učinke na ponovno vzpostavitev zaupanja v finančni sektor in javne institucije, ki sta bila močno prizadeta v krizi in z načinom reševanja posledic krize. Prav tako bi prispeval k vzpostavitvi odgovornega ravnanja ponudnikov finančnih storitev in zmanjšal verjetnost, da bi v prihodnje prišlo do ponovne prodaje takih produktov. V primeru, da bi primer dobil epilog pred ESČP in bi to ugotovilo kršitev pravic potrošnikov, bi stroške ravnanja bank nosila slovenska država.

V luči večine dosedanjih dejanj bank ter izjav Združenja bank Slovenije, ki so polna zmeraj istih ponavljajočih se manipulacij in polresnic, še posebej izstopa stavek, s katerim je islandska raziskovalna novinarka Sigrún Davíðsdóttir zaključila svojo predstavitev na omenjenem mednarodnem posvetu, kjer je pomenljivo zapisala, da “bankam ni mogoče zaupati”!

Združenje Frank

Povezava do spletne strani Državnega sveta Republike Slovenije – poročilo o 17. seji Državnega sveta z dne 10.04.2019

http://www.ds-rs.si/?q=novice/17-redna-seja-drzavnega-sveta-rs

Povezava do posnetka 17. seje Državnega sveta z dne 10.04.2019

http://www.ds-rs.si/?q=novice/17-redna-seja-drzavnega-sveta-rs

Povezava do Predloga Sklepa k Zaključkom posveta Evropski pogled na sistemske rešitve problematike kreditov v švicarskih frankih (CHF):

http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/5._tocka_5ds-17sklep_k_zakljuckom_posveta_svicarski_frank_chf.lektn_.pdf

Prosimo delite vsebino ...Share on FacebookShare on Google+Tweet about this on TwitterShare on LinkedInEmail this to someone