Izjava za javnost: Mnenji ECB in Banke Slovenije spet zanemarjata varstvo potrošnikov

Evropska centralna banka (ECB) in Banka Slovenije (BS) tudi v tokratnem mnenju ocenjujeta učinke predloga zakona ozko in zgolj z vidika bančnega finančnega sistema. Čeprav ECB poudarja, da mora zakonodajalec presoditi ali je zakon
ustrezen, pa obe ustanovi izpuščata presojo zakona glede na učinke, ki bi jih ta imel na prakso varstva potrošnikov finančnih storitev v Sloveniji. To nas preseneča, saj so naloge ECB in BS povezane tudi z nadzorom nad delovanjem finančnih trgov in gospodarskih subjektov, ki bi morali delovati v skladu z zakonodajo o varstvu potrošnikov.

Državni zbor RS je dne 18.7.2019 prejel mnenje ECB in dne 19.7.2019 še mnenje BS glede Predloga zakona o razmerjih med dajalci kreditov in kreditojemalci glede kreditov v švicarskih frankih, s čimer je odprta pot za nadaljnjo presojo zakona v Državnem zboru.

Zakon je bil predlagan z namenom, da popravi neravnovesje v pravicah in obveznostih obeh pogodbenih strani. To ravnovesje je bilo doslej znatno porušeno v škodo potrošnikov. Predlog zakona naslavlja problem odprave nepoštenih pogojev na način, da izenačuje kredite v švicarskih frankih z evrskimi krediti. Poslovni interes kreditnih institucij je zavarovan s tem, da kreditne pogodbe ostanejo v veljavi, le dogovorjena obrestna mera se spremeni v drugo obrestno mero, sestavljeno iz medbančne obrestne mere v evroobmočju na datum črpanja kredita in v kreditni pogodbi dogovorjenega pribitka. Zakon nedvomno ohranja svobodno gospodarsko pobudo, ki pa jo dopolnjuje z načelom pravičnosti na notranjem trgu. Nesporno je namreč, da kreditojemalci ne bi sklepali teh pogodb, če bi banke pri tem ravnale pošteno!

V kolikor zakon posega v pričakovanja bank, gre za neupravičena pričakovanja z njihove strani, saj so na podlagi napovedi agencije Bloomberg o pričakovanih bodočih gibanjih valutnega para eur in chf [1] banke pričakovale ekstra dobičke iz naslova tečajnih razlik, ob tem pa zavestno in neodgovorno izpostavile kreditojemalce neomejenim tveganjem. Zaradi tega je izpolnitev kreditne pogodbe neutemeljeno v škodo potrošnika, znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik utemeljeno pričakoval in v nasprotju z načeli poštenja in vestnosti.

Švica in Švedska sta predstavljali vzor držav prebivalcem Slovenije v času tranzicije, odvisno od tega, h kateremu političnemu polu so se nagibali. V obeh navedenih državah je raven varstva potrošnikov na izjemno visoki ravni. Namesto tega smo pristali v državi, kjer nam Banka Slovenije sporoča, da je odgovornost potrošnika za najem kredita neodvisna od ravnanja ponudnika finančne storitve [2], torej ne glede na nepopolne, zamolčane in zavajajoče informacije, ki jih ta posreduje potrošniku. Takšna trditev je v nasprotju z Direktivo 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, ki razume potrošnika v razmerju do prodajalca kot podrejeno stran glede pogajalske moči, nesorazmernosti informacij in strokovnega znanja.

Države članice EU so zavezane, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi zagotovijo učinkovito varstvo potrošnikov pred nedovoljenimi pogodbenimi pogoji. Prejšnja in sedanja Vlada RS sta posojilojemalce napotili, da odpravo nedovoljenih pogodbenih pogojev uveljavljajo po sodni poti. V skladu s slovensko zakonodajo so takšni pogoji nični od trenutka sklenitve pogodbe dalje, torej retroaktivno, v kolikor gre za pogoje, ki opredeljujejo glavni predmet pogodbe pa je retroaktivno nična tudi cela pogodba. Dosedanji postopki pred slovenskimi sodišči so pokazali, da je ta pot neučinkovita, predvsem pa za mnoge potrošnike nedostopna. Po štirih letih, kolikor že trajajo sodni postopki v posameznih primerih, se je oblikovala sodna praksa, ki ni skladna z evropskim in nacionalnim pravnim redom.[3] Zakonodajalec je poklican, da v takšnem primeru varstvo potrošnikov zagotovi po zakonodajni poti, tudi zato, ker gre za večje število oškodovancev, ki so bili zaradi nepoštene poslovne prakse bank finančno oškodovani, kar je pripeljalo do škodljivih posledic, osebnih stisk in v nekaterih primerih celo do izgube stanovanj kreditojemalcev.

Ker je glavni namen zakona učinkovito varstvo potrošnikov pred nedovoljenimi pogoji, posebna merila za upravičenje do konverzije niso na mestu. Banka ima možnost izpodbijati konverzijo na sodišču v primerih, ko meni, da ni šlo za nedopustne oziroma nepoštene pogodbene pogoje. Ta merila so v skladu z Direktivo 93/13/EGS in sodno prakso Sodišča Evropske unije.

ECB in BS pravilno ugotavljata, da so slovenski organi pristojni za oceno, ali je učinek predloga zakona, ki odpravlja nedovoljene pogodbene pogoje za nazaj oziroma retroaktivno, skladen s slovenskim pravnim in ustavnim redom in v javnem interesu.

Združenje Frank

[1] Združenje Frank je v novi izdaji publikacije z naslovom “CHF krediti v Sloveniji: nepotrebni in neprimerni” prikazalo Bloombergove napovedi o gibanju valutnega para chf in eur, ki so bile narejene v letih, ko so slovenski posojilojemalci najemali kredite v švicarskih frankih, in to za obdobje 25 do 30 let, ki ustreza ročnosti kreditov. Napovedujejo pa povečanje vrednosti chf napram eur za 100 %!

[2] Iz mnenja Banke Slovenije: “Odločitev o kreditu je osebna odločitev posameznika, ki se mora zavedati posledic pogodb, ki jih sklene.”

[3] Za utemeljitev te trditve glej članek Posledice neprenosa člena 4(2) za varstvo posojilojemalcev (Pravna praksa, štev. 27, 11.7.2019) in Smernice glede razlage in uporabe Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (Obvestilo Evropske komisije z dne 22. 07. 2019, št. C(2019) 5325 final, na voljo v 23 jezikih, povezava do Smernic v slovenskem jeziku: https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/uctd_guidance_2019_sl.pdf)

Prosimo delite vsebino ...Share on FacebookShare on Google+Tweet about this on TwitterShare on LinkedInEmail this to someone