Afera CHF: Nepošteni krediti se branijo na enak način kot so se prodajali – z neresnicami in zavajanjem!

V Združenju Frank ponovno opozarjamo na zavajanja in pritiske Združenja bank Slovenije (v nadaljevanju ZBS ) na politično in laično javnost. Pomembno je poudariti, da je ZBS interesno združenje tudi tujih bank, ki imajo 42 % tržnega deleža, in predvsem zasebnih bank, ki imajo 77 % tržnega deleža na slovenskem bančnem trgu. Njihova moč je brutalna in njihov pohlep nepotešljiv.

ZBS si je v svojem sporočilu za javnost z dne 25.01.2019 privoščilo pozicijo moralnega pridigarja, čeprav nas zgodovina zadnjih desetletij uči, da so prav zasebne banke tiste, ki nezadostno regulirane divje, brezobzirno in neodgovorno nastopajo na tržišču, vse dokler ne zaidejo v težave, potem pa se vedno prepustijo reševanju države, tako da njihove izgube na koncu plačujejo ljudje – davkoplačevalci. Ne pozabimo milijard, ki smo jih do sedaj slovenski državljani zmetali v sanacije bank! Zdaj nam usluge vračajo s srdito borbo proti državljanom in svojim komitentom.

Banke kreditojemalcem in državljanom, ki so jim zavestno ponujale popolnoma neprimerne kredite, želijo prilepiti etiketo moralnega hazardiranja, ki so ga navadno zasluženo deležne predvsem same. To je samo primitiven manever tipa  “Primite tatu!”. Že sam Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) uvršča med cilje makrobonitetne politike prav boj proti moralnem hazardu finančnih institucij.

Citat iz poročila ene izmed tujih bank iz leta 2006 nam pove vse:

“Na področju poslovanja s prebivalstvom ne gre prezreti dejstva, da je pretežni del hipotekarnih posojil sklenjen z valutno klavzulo v švicarskem franku, ki trenutno daje dolžnikom zelo dobre rezultate, in sicer tako zaradi nižje obrestne mere v primerjavi z evrsko klavzulo kot tudi zaradi tečajnih razlik, ki jih v korist posojilojemalcev ustvarja šibkejši švicarski frank. Zavedamo se, da tak položaj dolgoročno ne more zdržati, zato si bo banka morala prizadevati, da začne tudi s hipotekarnimi dolžniki sklepati pogodbe o zavarovanju pred previsokim obrestnim in tečajnim tveganjem.”
(Vir: Letno poročilo Bank Austria Creditanstalt 2006 , današnja UNICREDIT banka,  stran 42. Predsednik uprave banke je bil isti gospod France Arhar, ki je kasneje predsedoval ZBS)

Kljub mnogim dokazom, kot je zgoraj navedeno poročilo, da so banke vseskozi vedele, da so krediti neprimerni za potrošnike in na dolgi rok nevzdržni, še vedno v javnosti in na sodiščih vztrajno ponavljajo neresnico, da afere švicarski frank ni bilo mogoče napovedati. Seveda je zgoraj citirana banka družno z ostalimi pretežno tujimi bankami še nadaljnji dve leti brezskrbno, neodgovorno in nemoteno tržila CHF kredite, ne da bi komitente obvestila o vseh razsežnosti rizikov, kaj šele, da bi jih pred njimi poskušala zavarovati.

ZBS v svojem zapisu zavestno zavaja javnost s poskusom minimiziranja problema. Na vse pretege želi prikazati problem kot minoren, čeprav je bilo takšnih kreditov več kot 16.000, kar pomeni, da je bilo v teh gospodinjstvih prizadetih in oškodovanih še na tisoče družinskih članov kreditojemalcev. ZBS  odkriva celo, da ne opažajo večjih težav pri odplačevanju teh kreditov v primerjavi z odplačevanjem evrskih kreditov! Razlog je seveda samo v tem, da so kreditojemalci odgovornejši od bank in kljub nečloveškim odrekanjem vztrajajo pri izpolnitvi svojih pogodbenih obveznosti. ZBS tudi navaja, da je stanovanjskih kreditov v CHF samo še za 387 mio EUR, a kot se je zgodilo pri prodajanju teh kreditov, “pozabi” napovedati, da bo skupni dolg zrasel tudi do 30 %, ko se bodo obrestne mere spet vrnile na normalne nivoje, kar pa bo imelo za posledico porast dolga gospodinjstev za več kot 120 milijonov evrov. To pa so tisti milijoni, za katere se bori ZBS, ne pa za sorazmernost in pravično porazdelitev bremena, še manj pa za preprečevanje moralnega hazarda. Za teh 120 milijonov se je bogatim organiziranim bankam pač splačalo zbrati nekaj milijonov evrov (menda 7) za medijsko blatenje kreditojemalcev in vplivanje na javnost in odločevalce.

Moralni hazard v prihodnje lahko prepreči le država, ki bo z zakonom zaščitila oškodovane državljane in poslala jasno sporočilo bankam: moralni hazard se ne izplača! V javni razpravi z ZBS je skoraj nesmiselno uporabljati dokaze in argumente, saj jih le-to bodisi ignorira ali pa jih popolnoma obrne sebi v prid. Na srečo so vsi argumenti, dokazi in stališča ter mnenja tako evropskih sodišč kot tudi ECB in ostalih svetovnih finančnih institucij podrobno in s pomočjo vodilnih slovenskih pravnih avtoritet predstavljeni v predlogu zakona, ki se ga banke tako zelo bojijo in mu nasprotujejo. S presojo zakonskega predloga bo javnost lahko razbrala tudi oziroma predvsem to, da njegovo sprejetje ne pomeni privilegiranja določene skupine ljudi na škodo drugih ali države, ampak samo odpravo nepravilnosti, ki so jih zakrivile banke in da bo samo sprejetje zakona, proti čemer se finančna klika pod okriljem ZBS tako krčevito bori, preprečilo, da bo za napake bank pred evropskimi sodišči plačala Slovenija in vsi njeni državljani.

Tiste članice ZBS, ki si niso umazale rok z moralnim hazardiranjem na račun potrošnikov ali države pozivamo, da se distancirajo od takšnih izjav in ravnanj  ZBS in notranje klike nekaterih tujih bank. Škoda na njihovem ugledu je velika, saj jih kritična javnost meče v isti koš z najslabšimi med njimi in tudi same sedaj, ne po lastni volji, plačujejo tuj zapitek.

Združenje Frank

Prosimo delite vsebino ...Share on FacebookShare on Google+Tweet about this on TwitterShare on LinkedInEmail this to someone