Izjava za javnost: Poljske banke v strahu pred odločitvijo Sodišča EU!

Tako kot slovenske, so si tudi poljske banke doslej na vse načine prizadevale, da bi preprečile kolektivni dogovor s posojilojemalci s krediti v švicarskih frankih in sprejem interventnega zakona, ki bi ponudil kompromisno rešitev, s katero bi se švicarski krediti izenačili z evrskimi.

Članek v Bloomberg News, objavljen pred nekaj dnevi [1] namreč nakazuje, da so poljske banke čas za kompromisno rešitev že zamudile. Podobna usoda lahko čaka tudi slovenske banke. Namesto kompromisne rešitve, s katero bi ohranile “običajne” dobičke, bi se morale na podlagi Direktive 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah soočiti z razveljavitvijo kreditnih pogodb, s čimer do dobičkov ne bi bile več upravičene.

V maju 2019 je namreč generalni pravobranilec Sodišča EU predstavil sklepne predloge v zadevi C-260/18 o nepoštenih pogojih v potrošniški kreditni pogodbi z valutno klavzulo v CHF (K. in J. Dzubak proti Raiffeisen Bank International AG), odločitev Sodišča EU pa se pričakuje kmalu, v mesecu septembru. Sklepni predlogi so jasni: posledica ugotovitve nepoštenosti pogodbenega pogoja je črtanje takega nepoštenega pogoja; če pogodba brez nepoštenega pogoja objektivno ne bi mogla obstati, je posledica ničnost pogodbe. Ničnosti pogodbe se je mogoče izogniti le v izjemnih primerih, ko sodišče ugotovi, da bi zaradi razglasitve ničnosti pogodbe lahko trpel posojilojemalec. Samo v tem primeru lahko sodišče nadomesti nepošteni pogoj z drugim, če to ni mogoče, pa lahko dopusti, da nepošteni pogodbeni pogoj ostane v veljavi. Pri odločitvi sodišče upošteva subjektivno izražene interese posojilojemalca v času spora.

Direktiva 93/13/EGS ne dopušča nadomeščanja nepoštenih pogojev z drugimi pogoji, ki bi lahko izhajali iz zakonskih načel ali poslovnih običajev, ker zasleduje cilj, da se vzpostavi odvračilni učinek za prodajalce ali ponudnike in prepreči nadaljnja uporaba nepoštenih pogojev v potrošniških pogodbah.

Na Poljskem je bilo doslej vloženih okoli 8000 tožb, banke so bile uspešne v približno 90 % od 70 sodb, kolikor so jih doslej izdala poljska sodišča. Podobno kot v drugih državah sodišča sprva sodijo formalistično in v očitnem neskladju z direktivami in sodno prakso sodišča EU. Vendar je večina teh postopkov v procesu pritožbe, kjer sodišča le pogledajo v srž tega problema. Težava na Poljskem je v tem, da sodišča sedaj čakajo na odločitev Sodišča EU. Glede na to, da je predložitveno sodišče v poljskem primeru že ugotovilo, da pogoj, povezan s tečajnim tveganjem, ki ga vsebuje obravnavana kreditna pogodba, ni zavezujoč, ker ni pošten, je mogoče pričakovati sodbo v korist kreditojemalca.

To bo brez dvoma sprožilo plaz novih tožb. Kreditojemalci se povezujejo, združujejo resurse, sodelujejo na zasedanjih parlamentarnih delovnih teles, izvajajo pritisk na politike in protestirajo. Ena od skupin z okoli 11.000 člani z imenom Stop nezakonitemu bančnemu ravnanju načrtuje izobraževalno kampanjo med posojilojemalci z namenom pospešenega in množičnega vlaganja tožb.

Banke očitno računajo na to, da sodni mlini meljejo počasi. Vendar pri tem pozabljajo, da evropski posojilojemalci zlepa ne bomo odnehali. Predvsem pa pozabljajo, da Direktiva ne dovoljuje zastaranja potrošniških pravic. Slovenski posojilojemalci smo svojo vztrajnost že dokazali v zadnjih štirih letih boja za pravico. Z vsakim dodatnim letom se dokazno gradivo o nepoštenem ravnanju bank povečuje in samo vprašanje časa je, kdaj bodo tudi v slovenskih bankah in njihovem združenju izračunali strošek zaradi nepoštenega poslovanja pri sklepanju potrošniških kreditov.

Združenje Frank

[1] Martewicz, M. »Poland’s $32 Billion Mortgage Fiasco Gets Its Day in EU Court«, Bloomberg News (4. Avgust 2019).

Prosimo delite vsebino ...Share on FacebookShare on Google+Tweet about this on TwitterShare on LinkedInEmail this to someone