Afera CHF: Vrhovno in Višja sodišča sodbe v korist bank vračajo v ponovno sojenje!

V Združenju Frank ugotavljamo bistvene spremembe pri odločitvah slovenskih sodišč v tožbenih postopkih zoper banke, kar je nedvomno velik premik k razpletu te afere. Tako Vrhovno sodišče RS kot tudi Višje sodišče v Ljubljani pri svojih odločitvah v celoti sledita sodbi Sodišča EU v zadevi C-186/16 (Andriciuc in ostali).

Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: VSRS) je v tožbi kreditojemalca, ki ga zastopa odvetnik Robert Preininger, s Sklepom II Ips 201/2017-9 odvzelo vsakršno kredibilnost tistim odločitvam slovenskih sodišč na prvi in drugi stopnji, ki so bile izdane v tako imenovanem »prvem valu« in ki z vidika izjemno slabe kvalitete sodnega odločanja v teh primerih naravnost bodejo v oči.   Odvetnik Robert Preininger v zvezi z odločitvijo VSRS zlasti izpostavlja, da je v obrazložitvi odločitve povzeta vsebina sodbe SEU v zadevi C-186/16, ki jo VSRS citira v ključnem delu, in sicer, da bi banke morale potrošnike seznaniti vsaj s tem, kako bi na obroke za odplačilo posojila vplivala zelo velika depreciacija zakonitega plačilnega sredstva države članice, v kateri ima posojilojemalec stalno prebivališče, in povečanje tujih obrestnih mer. Navedena vsebina je formalni pravni vir, kar izrecno ugotavlja tudi VSRS, pri čemer ni nobenega dvoma, da banke ne bodo mogle dokazati, da so to pojasnilno dolžnost izpolnile pravilno in v celoti, kar po stališčih VSRS že samo po sebi in brez potrebe po dodatnih argumentih omogoča presojo nepoštenosti tako imenovanega »dogovora o vračilu kredita v tuji valuti«, kar pa vpliva na ničnost kreditne pogodbe. Presojo nepoštenosti »dogovora o vračilu kredita v tuji valuti« in ničnosti kreditne pogodbe pa omogoča tudi test »znatnega neravnotežja«. Glede tega vprašanja je VSRS dalo napotek nižjim sodiščem, da je treba opraviti skrbno presojo dokazov v tej smeri, saj je taka presoja popolnoma izostala. V tem obsegu je VSRS ugotovilo, da ni bil izveden pošten sodni postopek.

Podobna stališča zavzema tudi Višje sodišče v Ljubljani v tožbenem primeru člana Združenja Frank, ki ga zastopa odvetnik mag. Mitja Matelič iz Odvetniške družbe Matelič in Matelič. Višje sodišče s Sklepom II Cp 2112/2017 ugotavlja, da je presoja sodišča prve stopnje o tem, da je banka svojo (»splošno«) pojasnilno obveznost ob sklepanju kreditne pogodbe izpolnila in je bil tožnik o valutnem tveganju seznanjen, preuranjena. Glede same pojasnilne dolžnosti banke je Višje sodišče izpostavilo, da je mogoče odločitev SEU v zadevi C-186/16 aplicirati na konkretni primer tožnika. Po stališču SEU je tudi dogovor o posojilu v tuji valuti mogoče izreči za nedovoljen, če ni zapisan v jasnem in razumljivem jeziku. Potrošnik tako ob sklepanju pogodbe ne sme biti zgolj seznanjen z možnostjo zvišanja ali znižanja vrednosti tuje valute, temveč mora biti tudi zmožen oceniti potencialno znatne (slabe in dobre) ekonomske posledice takega pogoja za njegove finančne zmožnosti. Višje sodišče je kot bistveno ugotovilo, da je to možno ob zagotovitvi tudi podatkov o tveganju potrošnika, ki jih je banka mogla poznati oziroma so ji lahko dostopni. Le na takšen način se namreč lahko potrošnik odloči, ali se želi zavezati s pogoji, ki jih je predhodno sestavil ponudnik. Po stališču Višjega sodišča gre za povečano dolžnost banke.

Podobno Višje sodišče v Ljubljani tudi v tožbi člana Združenja Frank, ki ga zastopa odvetnik Miha Šercer iz Ljubljane, s Sklepom II Cp 1835/2017 ob razveljavitvi prvostopenjske sodbe in vrnitvi zadeve v ponovno odločanje sodišču nalaga, naj upošteva, kaj je v zadevi pravno relevantno, zlasti, da se sodišče ne more zadovoljiti zgolj s sklicevanjem na to, da kreditne pogodbe z valutno klavzulo oziroma v tuji valuti pri nas niso (bile) prepovedane in da nihče ni mogel predvideti gibanja tečaja v prihodnosti, temveč, da mora sodišče presojati položaj in možne posledice na eni in na drugi strani ter v tem okviru ugotoviti predvsem: ali je banka ravnala vestno in pošteno, predvsem ali je izpolnila svojo pojasnilno dolžnost in ali med obveznostmi oziroma tveganji ene in druge stranke kreditne pogodbe morda ne obstaja znatno neravnotežje.

Višje sodišče v Ljubljani je tudi z najnovejšim Sklepom I Cp 2424/2017 v pravdni zadevi kreditojemalca, ki ga zastopa odvetnik Miha Lah iz Odvetniške pisarne Primec, Lah & Jambrovič, razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje iz razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (vezanega na pojasnilo dolžnost banke) ter zmotne uporabe materialnega prava. Pri tem je izpostavilo, da kreditna pogodba sklenjena v tuji valuti, torej valuti, ki ni valuta v kateri kreditojemalec prejema dohodke, predstavlja tveganje za kreditojemalca. Skladno z nedavnimi odločitvami Sodišča EU se Višje sodišče postavi na stališče, da mora biti tveganje, ki nedvomno izhaja iz takšne kreditne pogodbe, kreditojemalcu predstavljeno na jesen in razumljiv način. Pri tem je sodišču prve stopnje očitalo pomanjkljivo oceno dokazov, na podlagi katerih je prvostopno sodišče zaključilo, da je banka ustrezno izpolnila pojasnilo dolžnost (zmotno ugotovljeno dejansko stanje). Višje sodišče je še izpostavilo, da za izpolnitev pojasnilne dolžnosti ne zadostuje dejstvo, da je banka kreditojemalcu predočila možnost spremembe tečaja in posledično višine obroka, temveč bi bila dolžna predočiti tudi slabosti tovrstne kreditne ponudbe in razkriti informacije, s katerimi je razpolagala in bi lahko pomembno vplivale na obseg pogodbene obveznosti.

Vrhovno in Višje sodišče sta tako zastavili relativno jasne okvirje preizkusa (analize) veljavnosti kreditnih pogodb, ki so jih pretežno tuje banke sklepale brez ustrezno opravljene pojasnilne dolžnosti.

Dejstvo, da se v zadnjem obdobju vrstijo razveljavitve sodb, prvotno izdanih v korist bank, je po prepričanju v Združenju Frank še dodatna potrditev, da gre za sistemsko kršitev bank.

Sporno ravnanje pretežno tujih bank pri prodaji toksičnih CHF kreditov je zelo podobno, zato pričakujemo, da se bodo kreditojemalci, ki so najemali kredite pri teh bankah, čedalje bolj množično odločali za uveljavljanje svojih pravic po sodni poti, kar posledično pomeni dodatno obremenitev sodišč. V izogib temu in nepotrebnemu dodatnemu finančnemu izčrpavanju kreditojemalcev znova poudarjamo, da je nujna sistemska rešitev, ki bo afero s CHF krediti razrešila na učinkovit in pravičen način.

Združenje Frank

Prosimo delite vsebino ...Share on FacebookShare on Google+Tweet about this on TwitterShare on LinkedInEmail this to someone