Afera CHF: ZBS od zagovornika nepoštenega poslovanja bank in narekovalca oblasti do tolmača odločitev ESČP

Združenje bank Slovenije (v nadaljevanju ZBS) nadaljuje z zavajanjem javnosti in iskanjem razlogov, zakaj ne bi smeli v Sloveniji z zakonom reševati afere, v katero so ujeti slovenski državljani, zakuhale pa so jo pretežno tuje banke. Tokrat si ZBS privošči izkrivljanje resnice tudi, ko gre za odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP), ki pravi, da so zakoni o konverziji po tečaju na dan najetja kredita sprejemljivi in ne gre za kršitev retroaktivnosti ali pravice do lastnine bank. Banke – krivci za afero – bi na vsak način rade prevalile stroške na državo in davkoplačevalce in to se bo v primeru, da se afera ne reši v Sloveniji, tudi zgodilo!

ZBS se je namreč v svoji izjavi za javnost z dne 18.01.2019 odzvalo na izjavo, ki jo je podalo Združenje Frank v zvezi z odločitvijo ESČP, s katero je sodišče zavrnilo pritožbo petih bank zoper zakon o nepoštenih pogojih v pogodbah o posojilih v tuji valuti, ki ga je Madžarska za zaščito svojih potrošnikov sprejela leta 2014 (zadeva Merkantil Car Zrt. v. Hungary, application no. 22853/15, 27. 11. 2018). ZBS v navedeni izjavi hkrati obtožuje Združenje Frank, da zavaja javnost.

Nenehno zavajanje javnosti in nedopustno vplivanje na javno mnenje, stroko in sodstvo  je mogoče pripisati zgolj in samo ZBS, lobistični organizaciji bank, ki se vztrajno postavlja v bran pohlepnemu in neodgovornemu ravnanju nekaterih bank, ki so tržile toksične CHF kredite »pod budnim očesom« regulatorja. Namesto obsodbe nepoštenega poslovanja bank si ZBS na vso moč in z vsemi sredstvi prizadeva, da odločevalci v Sloveniji ne bi sprejeli zakonskih ukrepov za zaščito socialnih in ekonomskih pravic državljanov. Za vsako ceno, tudi s potvorjenim tolmačenjem sodb najvišjih sodnih instanc, vključno s sodišči EU.

V Združenju Frank sicer razumemo razočaranje ZBS ob nedavni odločitvi ESČP v madžarskem primeru. Presenečata pa zloba in brezobzirnost ZBS, ko v imenu bank, ki so uspešno zavajale sto tisoče potrošnikov, od Pariza prek Ljubljane do Budimpešte in Podgorice, da so najeli posojilo v CHF, ob tem pa očita zavajanje Združenju Frank, ki zastopa prevarane posojilojemalce v Sloveniji. Namesto opravičila prevaranim potrošnikom se nadaljujejo napadi, ki se financirajo z denarjem teh istih posojilojemalcev in celo iz dotacij države. ZBS je angažiralo ogromna sredstva, da bi prepričalo slovenske javnost in sodnike, da zakonsko urejanje CHF kreditov ne pride v poštev, ker da bo zakon najverjetneje padel že na ustavnem sodišču, zagotovo pa na mednarodnih sodiščih. Po začetnem razočaranju, ki so ga doživeli zaradi odločnega vztrajanja Sodišča EU pri preverjanju poštenosti pogodbenih pogojev in pojasnilne dolžnosti, je sledilo naslednje na ustavnih sodiščih. Povsod, kjer so sprejeli zakone o konverziji posojil v CHF v posojila v nacionalni valuti (Madžarska, Hrvaška, Črna Gora) so zakoni uspešno prestali presojo pred nacionalnimi ustavnimi sodišči, ki so se sklicevala na določbe o socialni državi, varovanju zasebne lastnine, na načelo sorazmernosti in upoštevanje javnega interesa. Preostalo je še ESČP, ki so ga banke poskušale prepričati, da niso kršiteljice človekovih pravic, temveč žrtve, katerih človekove pravice so kršene. Neuspešno!

ZBS ima prav, ko navaja, da položaja posojilojemalcev na Madžarskem in v Sloveniji ne moremo enačiti. Na Madžarskem so z zakoni in drugimi ukrepi uredili konverzijo kreditov iz CHF v forinte (že leta 2014, pred tečajnim zlomom!) in na drug način lajšali položaj, ki so ga posojilojemalcem povzročila toksična posojila in nepošteni pogoji v posojilnih pogodbah. Ti ukrepi, ki jih odločitev ESČP izrecno omenja v 16. točki obrazložitve, so dobili podporo pred evropskimi sodniki v Strasbourgu. Odnos ESČP do tovrstnih ukrepov je izrazito pozitiven. ESČP se ni zadovoljilo s tem, da je zavrglo pritožbe petih bank, temveč je poudarilo primarno odgovornost države za to, da poskrbi za ravnotežje med interesi potrošnikov, bank in nacionalnega gospodarstva in prav tako med pravicami bank in javnim interesom. Iz odločitve ESČP izhaja, da je ne le pravica, temveč je obveznost in odgovornost države, da poskrbi za omenjeno ravnotežje. V tem okviru poudarja široko polje proste presoje države in njenih organov, ki najbolje poznajo gospodarske in finančne razmere v državi. ZBS v svoji izjavi poskuša prikazati, da so bili posojilojemalci na Madžarskem še na slabšem kot v Sloveniji, ker so lahko brez njihovega soglasja banke spreminjale obrestno mero. Morda res. Toda danes so po zaslugi zakonskih in drugih ukrepov oblasti v njihovo korist (ki so prestali presojo na ustavnih sodiščih in na ESČP) v bistveno boljšem in varnem položaju.

Zakaj torej v Združenju Frank poudarjamo pomen odločitve ESČP v madžarskem primeru? Zato, ker lahko prispeva k samozavesti državnih organov v Sloveniji, da delujejo aktivno in odločno v korist šibkejših, tistih, ki so jih toksične posojilne pogodbe in nepošteni pogoji v njih pahnili v pomanjkanje in celo v kreditno suženjstvo. Odločitev ESČP nam pripoveduje, da bi tudi v primeru, če bi se slovenski zakonodajalec in vlada odločila za sprejem zakona o konverziji posojil iz CHF v evrska posojila, naleteli na naklonjenost in pritrjevanje med tistimi, ki so poklicani za varstvo človekovih pravic na evropskem kontinentu. Toliko bolj, ker se nasprotniki zakona tudi pri nas sklicujejo na iste ugovore (kršitev konvencijskih določb o poštenem sojenju, pravice do lastnine, retroaktivnost ukrepov), ki jih je ESČP zavrnilo.

ESČP ne bi bilo najuglednejši mednarodni varuh človekovih pravic, če ne bi povedalo (v točki 108 obrazložitve) pritožnicam, da sporna madžarska zakonodaja ni bila namenjena omejevanju človekovih pravic bank, temveč je poskušala reševati finančno krizo, v katero so potrošnike pahnila posojila v CHF. Prepričani smo, da ESČP takšnega svojega stališča ne bi spremenilo tudi v primeru, če bi v Sloveniji sprejeli zakon o konverziji posojil v evrska in bi zakon predhodno prestal oceno ustavnosti pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije. Zato štejemo, da je sodba ESČP, čeprav se nanaša na drugačno pravno situacijo kot je slovenska, še kako pomembna tudi za slovenske posojilojemalce. Ta sodba opozarja, da sprejem zakona o konverziji ni pomemben samo za davkoplačevalce, za banke in za stabilnost trga potrošniških posojil, temveč tudi za državo, katere ugled in proračun bosta trpela, če ne bo sama rešila težav, ki so jih povzročile posojilojemalcem predvsem tuje banke.

V Združenju Frank dodajamo opozorilo tudi za tiste, ki menijo, da so posojila sporna samo na Madžarskem, Hrvaškem in v drugih državah, ki se ne nahajajo v euro območju. Resnica je ravno nasprotna: vključevanje valutnih klavzul v posojilne pogodbe je bolj upravičeno v državah, v katerih nacionalna valuta ni tako razširjena in stabilna, kot je euro. V državah z eurom pa je bila ta klavzula nesmiselna, saj ni bila namenjena ohranjanju vrednosti denarja, temveč bogatenju bank.

Iz navedenih razlogov v Združenju Frank vztrajamo pri stališču, da ima politika v Sloveniji vse vzvode in razloge, da afero CHF uredi sistemsko, v najkrajšem možnem času, v korist svojih državljanov in poduk vsem, ki bi si tudi v bodoče drznili zavajati in goljufati potrošnike!

Združenje Frank

 

 

Prosimo delite vsebino ...Share on FacebookShare on Google+Tweet about this on TwitterShare on LinkedInEmail this to someone