Čas za rešitev problema kreditov v CHF se izteka!

Medtem, ko na sodiščih kreditojemalci v večini EU držav uspevajo s tožbami, pri nas politika še vedno zbira pogum, da zadevo reši z interventnim zakonom. Pozitivne sodbe se vrstijo tudi v Sloveniji. A časa več ne bo veliko, v Romuniji so namreč le še korak do tožbe na Evropskem sodišču za človekove pravice, ki se ji bomo slovenski kreditojemalci priključili.

V Združenju Frank poudarjamo, da so v zadnjem času tudi na slovenskih sodiščih opazni premiki v skladu z zadnjo sodbo Sodišča EU (C-186/16, z dne 20.09.2017). Tako je pred dnevi z revizijo na Vrhovnem sodišču uspel kreditojemalec iz Maribora, ki ni član Združenja Frank in ni najemal kredita za potrebe nakupa stanovanja. Še več, po sodbi sodeč je šlo pri tožniku za poučeno osebo, ki je strokovnjak na bančnem področju, kar pa ne zmanjšuje dolžnosti sodišča, da presoja o vseh vidikih nepoštenosti pogodbenih pogojev, na katere se sklicuje tožnik. Predvsem pa je pomembno to, da Vrhovno sodišče poudarja, da je potrebno za vse kreditne pogodbe sklenjene po datumu pristopa Slovenije k Evropski Uniji, uporabljati in upoštevati Direktivo 93/13 o nepoštenih pogodbenih pogojih. Posledično pa seveda tudi vse Sodbe sodišča EU, ki se nanašajo na uporabo in razlago Direktive.

V Združenju Frank ponavljamo, da mora biti pravica enaka za vse – torej tudi za tiste, ki so jemali kredite za nakup edine strehe nad glavo in predvsem tiste, ki si ne morejo privoščiti tožbe in zastopanja najboljših pravnikov. Kljub temu, da še vedno apeliramo na kreditojemalce, ki si lahko tožbo privoščijo, naj to tudi vložijo, je interventni zakon edina prava pot za sistemsko odpravo škode vsem ostalim.

V Združenju Frank smo konec meseca novembra prejeli tudi novo sodbo, s katero je kreditojemalec uspel s pritožbo pri Višjem sodišču v Ljubljani. Prvostopenjsko sodišče, ki je sprva dosodilo v prid banke, je prejelo zadevo v ponovno obravnavo. Po odločitvi Višjega sodišča je sodišče prve stopnje »preuranjeno zaključilo, da je banka svojo pojasnilno dolžnost v celoti izpolnila«. In to kljub temu, da je kreditna mapa vsebovala vse, kar zahteva takrat veljavni Zakon o potrošniških kreditih! Tudi podpisani izjavi o seznanjenosti s tveganji navkljub! Sodišča so končno začela presojati tudi vsebinsko, saj je ob poglobljenem vpogledu v to problematiko že očitno jasno, da banke teh nevarnih kreditov niso mogle uspešno prodati, če kreditojemalcem niso zamolčale pomembnih informacij in dejstev, s katerimi so same razpolagale.

Kreditojemalci pa ne zmagujejo samo na sodiščih v Sloveniji – v mesecu novembru so s skupinskima tožbama na Vrhovnih sodiščih uspeli kreditojemalci v Španiji in Grčiji. Gre za zelo odmevni zmagi, samo v Španiji sodba zadeva 70.000 najemnikov kreditov. Čeprav je toženka Barclays velika banka, se španski sodniki niso ustrašili njene moči in tržnega obsega. To kaže na dejstvo, da za Špance ni pomembna velikost bančnega velikana, temveč njegova poštenost. V obeh primerih gre za državi, ki sta v euro območju in sta za razliko od Slovenije že prej poznali inštitut kolektivne tožbe. Obe sodbi sta se naslonili na že omenjeno sodbo Sodišča EU C-186/16. Podobno kot v Sloveniji, je tudi v teh državah šlo predvsem za tuje banke, ki so s temi navidezno atraktivnimi krediti vstopile na trg in odžirale tržni delež domačim bankam.

Kar je zaskrbljujoče, pa je razvoj dogodkov v Romuniji, kjer je navkljub sodbi Sodišča EU, sodišče zavrnilo pritožbo skupine kreditojemalcev v CHF, kar pomeni, da so korak bližje Evropskem sodišču za človekove pravice in odgovornosti države. Ker sodbe v Romuniji objavljajo šele več mesecev po izdaji sklepa, lahko zaenkrat samo ugibamo, kakšna je utemeljitev. Kljub temu pa obsojamo odločitev romunskega sodišča, ki ne upošteva veljavne in zavezujoče sodne prakse sodišča Evropske unije. Upamo, da to ni posledica podobnih aktivnosti, kot so bile napovedane v anonimnem sporočilu, ki smo ga prejeli v našem društvu, o podkupovanju v Sloveniji.

Problem za slovensko vlado in politiko je pri tem predvsem dejstvo, da so romunski kreditojemalci le še korak od sodišča v Strasbourgu. Ko bodo kreditojemalci prve države vložili tožbo na to sodišče, se bodo tožbi pridružili tudi kreditojemalci ostalih držav, tudi Slovenije. Vendar pa tam na zatožni klopi ne bodo več banke, ampak države. Tuje banke bodo tako obdržale vse, kar so neupravičeno pridobile, škodo pa bo plačala država in njeni davkoplačevalci.

V Združenju Frank ponovno apeliramo na politiko, naj reši problem z interventnim zakonom, saj ta zagotavlja pošteno poplačilo kreditov in plačilo škode naloži tistemu, ki jo je s tako nevarnim bančnim produktom povzročil in se ob tem neupravičeno okoristil. Predvsem pa bosta z interventnim posegom zaščitena ugled Slovenije in blaginja vseh državljanov.

Združenje Frank

Prosimo delite vsebino ...Share on FacebookShare on Google+Tweet about this on TwitterShare on LinkedInEmail this to someone