Izjava za javnost: Državni zbor končal zakonodajni postopek o predlogu zakona, banke ugotavljajo, da regulator in zakonodajalec večinoma zastopata njihove interese

Danes, 24. 10. 2019, je Državni zbor Republike Slovenije na 12. redni seji brez glasovanja končal zakonodajni postopek o predlogu Zakona o razmerjih med dajalci kreditov in kreditojemalci glede kreditov v švicarskih frankih (ZRDKKK). Poslanke in poslanci so s tem sporočili, da se ne želijo ukvarjati s problemom nepoštenih pogojev v potrošniških kreditih, čeprav je to v nasprotju z Direktivo 93/13/EGS o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah, ki državam članicam nalaga, da zagotovijo ustrezna in učinkovita sredstva za odpravo nepoštenih pogojev. S tem, ko je Državni zbor napotil 16.000 – 20.000 posojilojemalcev na sodišče, je deloval proti sprejemu edine zares učinkovite rešitve v primeru množičnega oškodovanja potrošnikov.

Pozivi, da naj posojilojemalci sami v dogovoru z bankami rešijo problem kreditov v švicarskih frankih, ne upoštevajo v zadostni meri priporočila Direktive 93/3/EGS, ki pravi, da je za zaščito potrošnika kot šibkejše strani v sporu potrebno dejavno posredovanje tretje strani. Prepustiti potrošnike na milost in nemilost bankam in njihovi pripravljenosti za pogajanja je neodgovorno. Dokaz za to je, da so banke že januarja 2018 unilateralno odstopile od pogajanj z Združenjem Frank.

V Združenju Frank dogovoru z bankami, ki bi temeljil na predlagani zakonski rešitvi, ne nasprotujemo in smo, kot vedno doslej, na dogovor pripravljeni. Vendar pa mora biti vsak tak dogovor v skladu z Direktivo 93/13/EGS, po kateri so nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah neveljavni od trenutka sklenitve pogodbe dalje.

Čeprav smo nad odločitvijo zakonodajalca razočarani, pa nismo presenečeni. Poročila bančne strani namreč govorijo o spregi med bankami in političnimi akterji. Kot nov dokaz navajamo Letno poročilo skupine Addiko Bank (Dunaj, 1.3. 2019, str. 132), kjer je v zvezi s Slovenijo odkrito zapisano: “Doslej sta regulator in zakonodajalec večinoma zastopala interese bank.”

Združenje bank Slovenije pa v Letnem poročilu 2018 pove, da je: “Združenje tudi v letu 2018 krepilo sodelovanje in dialog z ministrstvi, predvsem z ministrstvom za finance kot pristojnim za finančni sektor, ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, med drugim na področju varstva potrošnikov .” (str. 7). Krepitev sodelovanja med ZBS in ministrstvi je obrodila sadove v obliki negativnega mnenja vlade glede predloga zakona o konverziji kreditov v švicarskih frankih.

Skupina Addiko v že omenjenem poročilu izraža tudi optimizem glede sodnega reševanja problematike v Sloveniji: ”Addiko banka d.d. v Ljubljani je optimistična glede rezultatov postopkov, saj so sodišča prve stopnje v podobnih postopkih proti drugim slovenskim bankam sodila v korist bank, Vrhovno sodišče RS pa je izdalo sodbe, v katerih je podalo jasnejša navodila glede informacijske in pojasnilne dolžnosti bank glede valutnega tveganja.”

Bančna skupina Addiko je lahko optimistična predvsem zaradi sodbe Vrhovnega sodišča, v kateri je to zmotno razlagalo slovensko zakonodajo v povezavi z evropsko Direktivo 93/13/EGS, čeprav je Sodišče Evropske unije podalo ustrezno razlago že leta 2010. V primeru strokovnega dvoma bi se lahko Vrhovno sodišče RS obrnilo na Sodišče EU s predhodnim vprašanjem, kot to počnejo druga nacionalna sodišča. Namesto tega je sodilo v škodo potrošnika.

To so sodni in zakonodajni okviri, ki so botrovali odločitvi poslank in poslancev, da zakona niso podprli. Pri tem so bili pripravljeni v obrambi interesov finančnih institucij celo kršiti slovenska in evropska načela varstva potrošnikov, ki jih zavezujejo k dejavnemu posredovanju in sprejemanju ustreznih in učinkovitih rešitev v primeru oškodovanja potrošnikov.

So pa nekatera sodišča (čeprav redka) v Sloveniji že ugotovila, da gre v primeru neomejenega tečajnega tveganja za nepošten pogodbeni pogoj, isto je nedavno potrdilo tudi hrvaško Ustavno sodišče, ravno tako sodišča v Španiji in Italiji. Na Hrvaškem in v Franciji zoper vodstva bank potekajo kazenski postopki oziroma so zoper njih vložene kazenske ovadbe.

V Združenju Frank se bomo na odločitev zakonodajalca v kratkem odzvali s peticijo Evropski komisiji. Ko bo znana odločba Ustavnega sodišča RS v zadevi posojilojemalca s kreditom v švicarskih frankih, pa bomo razmislili o ponovni vložitvi zakona.

Združenje Frank

Prosimo delite vsebino ...Share on FacebookShare on Google+Tweet about this on TwitterShare on LinkedInEmail this to someone