Izjava za javnost: Kako povrniti zaupanje v evro in finančne institucije?

Evropske ustanove in vlade držav članic se v obdobju po veliki krizi srečujejo s padcem političnega zaupanja in zaupanja v evro, Evropsko centralno banko in finančne institucije na splošno. V Sloveniji in v drugih državah vzhodne in južne Evrope k zmanjšanemu zaupanju prispeva tudi afera CHF, ki ji zaradi podpore, ki jo finančne institucije uživajo med političnimi akterji, še ni videti konca.

V Združenju Frank smo zato 07.11.2019 naslovili pismo novi predsednici Evropske centralne banke (ECB), ga. Christine Lagarde, v katerem ji čestitamo k izvolitvi. Ob tej priložnosti smo zapisali, da bo zaupanje v evro, Evropsko centralno banko in finančne institucije mogoče dvigniti le z družbeno odgovornim ravnanjem pri razvoju in prodaji finančnih storitev za prebivalstvo. Nepoštene poslovne prakse, ki smo jim bili priča v času množičnega trženja kreditov v švicarskih frankih, povečujejo razkorak med elitami in prebivalstvom ter vodijo v politično nestabilnost. Hkrati smo izrazili tudi razočaranje nad mnenjem ECB, ki je bilo do slovenskega predloga zakona o konverziji kreditov v švicarskih frankih kritično. S tem je postalo močno orožje v rokah bančnega lobija v boju proti sprejetju predloga zakona, ki je bil v postopku parlamentarne obravnave zavrnjen. Poudarili smo, da si želimo, da bi bilo prihodnje stališče Evropske centralne banke bolj naklonjeno slovenskemu prebivalstvu.

Članice in člane Združenja ter širšo javnost ob tej priložnosti tudi obveščamo, da nas je Ministrstvo za finance v zvezi s ponovnim pozivom k dialogu in iskanju dogovorne rešitve kreditojemalcev v švicarskih frankih, povabilo na sestanek. Sestanka se bodo udeležili predstavniki Združenja Frank in Združenja bank Slovenije ter Ministrstva za gospodarstvo in Ministrstva za finance. Prvo srečanje bo v sredo, 13. 11. 2019. O vsebini pogajanj vas bomo sproti obveščali, kolikor bo to dopuščala situacija v okviru dogovarjanj.

Združenje Frank

Priloga:

  • Pismo predsednici ECB – Christine Lagarde

 

Ljubljana, 07.11.2019

 

Gospa Christine Lagarde

Predsednica Evropske centralne banke

 

Evropska centralna banka

Sonnemannstrasse 20

60314 Frankfurt am Main

Nemčija

Spoštovana gospa Christine Lagarde!

Ob imenovanju za predsednico ECB Vam iskreno čestitamo.

Združenje Frank je prostovoljno in nepridobitno društvo, ki so ga ustanovile fizične osebe z namenom uveljavljanja, zaščite in izboljšanja pravic potrošnikov, zlasti uporabnikov storitev kreditnih in finančnih institucij. Cilj Združenja Frank je aktivno zaščititi kreditojemalke in kreditojemalce, katerih posojila so vezana na tečaj švicarskega franka, in doseči pravično rešitev za problem nenadzorovane rasti kreditov.

Na Vas se obračamo v želji, da bi naše pismo spodbudilo Vaše razmišljanje in delovanje v smeri krepitve ugleda evra, Evropske centralne banke, in evropskih finančnih institucij na splošno. Sledi velike recesije izpred desetih let so v vsakdanjem življenju evropskih prebivalcev še vedno prisotne, prav tako tudi ni jasno, ali so se bančne elite v državah članicah kaj naučile iz izkušnje, ki so jo v Poročilu o finančni stabilnosti Avstrijske centralne banke iz leta 2009 slikovito opisali na naslednji način:

“The current problems have multiple causes. First and foremost, the probability of a crisis (an inherent phenomenon of any economy) was undoubtedly underestimated, resulting in both excessive optimism and too little caution. Inappropriate incentive structures were another key factor contributing to the depth of this crisis.”

spodbudo za naše pisanje predstavlja Mnenje Evropske centralne banke z dne 18. julija 2019 (zadeva CON/2019/27) na zakon o konverziji kreditov v švicarskih frankih, ki ga je v Državni zbor RS vložil Državni svet RS. Predlog zakona je Državni zbor RS po obravnavi na Odboru za finance zavrnil dne 24. oktobra 2019.

Krediti v švicarskih frankih od prvega večjega padca vrednosti eur proti chf od jeseni 2008 predstavljajo resno težavo za slovenske posojilojemalce, ki se je z leti še poglabljala. Največ posojil je bilo prodanih v letih 2005-2008; CHF krediti so med novosklenjenimi stanovanjskimi posojili v letu 2005 predstavljali 24,9 %, v 2006 35,9 %, v 2007 46,4 %, v 2008 17%. V valutni strukturi vseh podeljenih stanovanjskih posojil so CHF posojila v letu 2005 predstavljala 12,8 %, v 2006 20,8 %, v 2007 29 %, v 2008 35,5 %.

Ker je Mnenje Evropske centralne banke do predloga zakona kritično si želimo, da bi bilo v prihodnje stališče Evropske centralne banke bolj naklonjeno evropskemu prebivalstvu. Z bolj modrim ravnanjem bi bilo namreč vodstvo ECB lahko uspešnejše pri nalogah, kot so:

  • dvig zaupanja v evro kot evropsko valuto na notranjem trgu. Čeprav je Slovenija vstopila v mehanizem deviznih tečajev (EMR II) že 28. junija 2004, so domači in tuji finančni akterji po tem datumu še množično tržili kredite gospodinjstvom v švicarskih frankih. Za kaj takega z vidika stabilnosti evra in zaščite pred izgubo vrednosti posojenega denarja ni bilo nobenega utemeljenega razloga, zato si zaslužijo kritiko na račun zavestnega nižanja zaupanja v evro in nedobronamernega odnosa do uporabnikov finančnih storitev;
  • dvig ugleda Evropske centralne banke med evropskim prebivalstvom.  Evropske institucije in med njimi tudi ECB po krizi niso uspele doseči ravni zaupanja, ki so ga uživale pred krizo (CESifo DICE Report 4/2011). Posledice zmanjšanega zaupanja za politično stabilnost Evrope so na dlani. S tega vidika bi bilo pomembno, da bi ECB ravnala v skladu z načeli družbene odgovornosti in znala prepoznati tudi interese evropskega prebivalstva kot legitimne. Naj pri tem omenimo sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi z zakonom o konverziji na Madžarskem, ki je že ugotovilo, da je primarna naloga države, da poskrbi za ravnotežje med pravicami bank in javnim interesom kot je varstvo potrošnikov. Razočarani smo, da je ECB dopustila, da je njeno mnenje postalo orodje v rokah slovenskega bančnega lobija v boju zoper zakon;
  • dvig ugleda v finančni sektor. V poročilu Evropskega parlamenta: Economic governance support unit iz marca 2017 (avtorica Carletti) z naslovom Fines for misconduct in the banking sector – what is the situation in the EU? je nedvomno ugotovljeno, da bi bilo treba tudi na ravni EU uporabiti punitativni pristop v primeru bank, ki so pred krizo uporabljale neprimerne poslovne prakse, kot je zavajajoče prodajanje tveganih produktov nepoučenim in nezaščitenim potrošnikom oziroma gospodinjstvom, s čimer bi se v državah članicah povrnil ugled v finančni sektor in preprečilo prihodnje nepošteno ravnanje. Nenazadnje je tudi cilj Direktive 93/13/EGS, ki za nepoštene pogodbene pogoje predvideva sankcijo ničnosti in ne dopušča, da bi se le-ti nadomestili z novimi pogoji, na punitativen način doseči pošteno ravnanje v prihodnje.

Z zanimanjem bomo spremljali vaše delovanje na mestu predsednice ECB in veselilo nas bo, če bo naše pismo prispevalo k izboljšanju odnosa med ECB in evropskim prebivalstvom v prihodnje.

S spoštovanjem,

Matjaž Sušnik

Predsednik Združenja Frank

trust
Vir: https://psihologijadela.com/2017/10/09/zakaj-potrebujemo-zaupanje-v-poslovnih-odnosih/

Prosimo delite vsebino ...Share on FacebookShare on Google+Tweet about this on TwitterShare on LinkedInEmail this to someone