Kaj bo s posojili v švicarskih frankih?, Na tretjem …, 31. 5. 2019

https://4d.rtvslo.si/arhiv/na-tretjem/174618832?fbclid=IwAR3ApDSaTLefzuIXbqDAsOmzVGGQsZq4Tpy5QX41e4YiZ9l2ZP6oBZWfLEc

Banke so prek svojega glasnika – Združenja bank Slovenije – v oddaji jasno pokazale, da želijo ohraniti vsaj del tega, za kar so oškodovale kreditojemalce. Zakon namreč omogoča neizvajanje konverzije, če ima banka dokaz, s katerim izkazuje, da je kreditojemalca seznanila s tveganji. V tem primeru banka nima nikakršnega stroška, saj kreditojemalca, za katerega banka razpolaga z omenjenimi dokazi, s slednjimi tudi seznani in ga na ta način že vnaprej odvrne od sprejetja konverzije. To pomeni, da banki, ki dokaze poseduje, za razliko od kreditojemalca ni treba vlagati nikakršne tožbe in konverzijo izpodbijati na sodišču.

Vse dokler morajo kreditojemalci, ki jih banke že leta in leta finančno ter drugače izčrpavajo, za iskanje pravice na sodišču plačevati odvetnike in sodno takso, banke v javnosti brezsramno pozivajo k individualni obravnavi vsakega posameznega kreditojemalca. Pri čemer ravno to individualno obravnavo, vendar v obratni smeri, predlog zakona sedaj predvideva, banke pa je ne želijo izkoristiti, saj vedo, da nikogar niso ustrezno seznanile z vsemi tveganji produkta.

Če bi imeli pravni red, ki bi potrošnikom omogočal lažji dostop do pravice, bi Predlog zakona, kot ga je vložil Državni svet Republike Slovenije, reševal banke, ne pa kreditojemalcev, saj bi do danes že vseh 16.000-20.000 kreditojemalcev vložilo tožbo in slej kot prej doseglo ničnost pogodb, kar ima – za razliko od učinkov predlaganega zakona – za banke zelo neugodne učinke. Že omenjeni visoki stroški, povezani s tožbo, pa tudi trenutno kaotično in neenotno sojenje na slovenskih sodiščih, kjer nekateri sodniki ne sodijo v skladu z evropsko sodno prakso, kreditojemalce, ki so v primerjavi z bankami (tudi) finančno v izredno neenakopravnem in podrejenem položaju, odvračajo od množičnega vlaganja tožb. Kako drugače razumeti izjavo sodnika, ki neuradno pove, da bi moral dosoditi ničnost pogodbe, a tega ne bo storil, ker se boji posledic take razsodbe za sodišča, torej velikega navala novih tožb?

Hkrati pa je zopet več kot očitno, kako daleč so banke pripravljene iti, da se jim ne odvzame neupravičen prihodek: profesor prava v imenu bank sedaj celo straši vse komitente bank, da bodo ta izpad neupravičenega prihodka morali poravnati kar sami komitenti, saj bodo banke zagotovo iz tega naslova povišale stroške svojih storitev. In popolnoma nesprejemljiva je teza, ki jo lahko postavimo na podlagi takih izjav zagovornikov bank: ne preganjajmo kriminalcev; če jim bomo odvzeli nepošteno pridobljeno premoženje, ga bodo poskušali pač dobiti pri kom drugem.

Na tem mestu se upravičeno sprašujemo, ali smo res kreditojemalci tisti, ki hočemo »socializirati izgube«, kot banke in njihovi zagovorniki vseskozi zavajajo javnost.

Prosimo delite vsebino ...Share on FacebookShare on Google+Tweet about this on TwitterShare on LinkedInEmail this to someone