Po sodbi Sodišča EU je sodna praksa jasna tudi v Sloveniji: Kreditna pogodba s CHF valutno klavzulo je v celoti nična!

V Združenju Frank z optimizmom ugotavljamo, da slovenska sodišča v tožbah zoper banke končno in dosledno pritrjujejo kreditojemalcem. Sodišča v obrazložitvah sodb navajajo, da so banke pri podeljevanju toksičnih kreditov z valutno klavzulo v CHF ravnale v nasprotju z načelom poštenja oziroma v nasprotju z dobro poslovno prakso. V nadaljevanju navajamo nekaj poudarkov iz novejših sodb in komentarje odvetnikov, ki so v konkretnih zadevah zastopali kreditojemalce.

Prvostopenjska sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani je v tožbi kreditojemalcev, ki ju zastopa odvetnik Miha Šercer iz Ljubljane, s Sklepom P 490/2016-I potrdila, da je pogodbeni pogoj o kreditu z valutno klavzulo v CHF nepošten in zato ničen, brez tega pogoja pa pogodba ne more obstajati, zaradi česar je sodišče ugodilo zahtevku kreditojemalcev, da sta kreditna pogodba in z njo sporazum o zavarovanju terjatev v celoti nična. Sodišče v sodbi med drugim ugotavlja, da banka kreditojemalcev ni seznanila z vsemi tveganji, ki jih prinašajo krediti z valutno klavzulo v CHF in da banka kot finančni strokovnjak potrošniku ni celovito pojasnila lastnosti bančnega produkta. Sodišče v obrazložitvi zaključuje, da banka pri sklepanju kreditne pogodbe napram kreditojemalcu ni bila poštena in tudi ni ravnala v skladu z dobro poslovno prakso.

Višje sodišče v Ljubljani je v treh tožbenih zadevah kreditojemalcev, ki jih zastopa odvetnik Robert Preininger, s Sklepi I Cp 180/2018, I Cp 476/2017 in II Cp 2780/2017 razveljavilo prvostopenjske sodbe ter pritrdilo pritožbenim utemeljitvam kreditojemalcev, da je tožeča stranka podala dovolj trditev za ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe in da so neprepričljive ugotovitve sodišč prve stopnje, da je bila pojasnilna dolžnost izpolnjena. Izredno pomembna za razjasnitev celotne CHF afere je ugotovitev Višjega sodišča, da so sodišča na prvi stopnji opravila zmotno presojo in oceno dokazov, s katerimi kreditojemalci dokazujejo, da so bili krediti potrošnikom predstavljeni kot varni in ki kažejo ne samo na kršitev pojasnilne dolžnosti, ampak predvsem na naklepno zavajanje. V razsodbah je bil dan bistveni poudarek obvestilom Banke Slovenije, ki opozarjajo na visoko tveganost CHF kreditov s katerimi banke niso seznanile potrošnikov zato so ravnanja bank v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, kar omogoča presojo nepoštenosti in obstoja znatnega neravnotežja med obema pogodbenima strankama ter potemtakem tudi ugotovitev, da so pogodbe nične.

Pozitivna je tudi odločitev Višjega sodišča v Ljubljani v tožbi kreditojemalca, ki ga zastopa odvetnik Andrej Crček iz Ljubljane, saj je bilo s Sklepom III P 1521/2018 ugodeno pritožbi tožnika. Višje sodišče v Ljubljani je v celoti pritrdilo pritožbi, ki se je med drugim sklicevala tudi na sodno prakso Sodišča EU (prvostopenjsko sodišče je ni upoštevalo). V skladu s sodbo Sodišča EU mora biti potrošnik namreč jasno obveščen, da s podpisom posojilne pogodbe, izražene v tuji valuti, prevzema tečajno tveganje, ki ga bo ob devalvaciji valute, v kateri prejema dohodke, morda težko nosil, banka pa ga mora opozoriti na vsa tveganja v zvezi s sklenitvijo posojila v tuji valuti. Ne zadostuje zgolj opozorilo o možnosti zvišanja in znižanja vrednosti valute, v kateri je posojilo sklenjeno, temveč mora biti pojasnjen tudi vpliv gibanja menjalnega tečaja in povečanja obrestne mere na vračilo celotnega dolga. Izjava o strinjanju s tveganji, ki izhajajo iz kredita v CHF, in s tem skladnost ravnanja banke z Zakonom o potrošniških kreditih, po oceni Višjega sodišča ni dovolj. Potrošnik je v odnosu z banko šibkejša stranka, banka pa strokovnjak na finančnem področju in je dolžna ravnati z najvišjo možno mero poklicne skrbnosti. Prvostopenjsko sodišče pa je celotno breme neupravičeno preneslo na šibkejšo stranko – potrošnika.

V Združenju Frank ves čas poudarjamo, da je bilo podeljevanje CHF kreditov brez izpolnjene zakonske pojasnilne dolžnosti bank sistemska kršitev s strani bank in opozarjamo, da si je sporno ravnanje pretežno tujih bank pri prodaji toksičnih CHF kreditov na las podobno. To zdaj dokazuje tudi sodna praksa, saj je že povsem enotna glede odgovornosti bank za opustitev pojasnilne dolžnosti. Posledično se bodo kreditojemalci, ki so najemali kredite pri teh bankah, čedalje bolj množično odločali za uveljavljanje svojih pravic po sodni poti, kar pomeni dodatno obremenitev sodišč ter nepotrebno dodatno finančno izčrpavanje kreditojemalcev.

Zato ponovno pozivamo nosilce oblasti in odločevalce v naši državi, naj prisluhnejo oškodovanim potrošnikom in ugotovitvam sodišč ter zagotovijo hitro sistemsko rešitev afere s CHF krediti, ker bo sicer pravica na voljo samo tistim, ki si jo lahko privoščijo.

Združenje Frank

Prosimo delite vsebino ...Share on FacebookShare on Google+Tweet about this on TwitterShare on LinkedInEmail this to someone