Sodišče EU jasno na strani kreditojemalcev v CHF: Zavezujoča sodba, ki velja za vse članice EU!

Obveščamo vas, da je Sodišče EU v današnji sodbi C-186/16 odločilo, da nikakor ni dovolj izjava o strinjanju s tveganji, ki izhajajo iz kredita v švicarskih frankih.

V letih 2007 in 2008 so Ruxandra Paula Andriciuc in druge osebe, ki so v tem obdobju prejemale svoje dohodke v romunskih lejih (RON), z banko Banca Românească sklenile posojilne pogodbe v švicarskih frankih (CHF), za nakup nepremičnine, za refinanciranje drugih kreditov ali za zadovoljevanje osebnih potreb.

V skladu s posojilnimi pogodbami, sklenjenimi med strankami, so morali posojilojemalci mesečne obroke kredita vrniti v CHF in so se strinjali, da bodo prevzeli valutno tveganje, povezano z nihanjem menjalnega tečaja RON glede na CHF. Pozneje se je zadevni menjalni tečaj znatno spremenil v škodo posojilojemalcev. Ti so pri  romunskih sodiščih vložili tožbo za ugotovitev, da pogoj, na podlagi katerega je treba kredit vrniti v CHF brez upoštevanja morebitne izgube, ki bi jo posojilojemalci lahko utrpeli zaradi tečajnega tveganja, pomeni nepošten pogoj, ki zanje ni zavezujoč, v skladu s tem, kar določa direktiva Unije.

Posojilojemalci med drugim trdijo, da je banka svoj proizvod predstavila pristransko, pri čemer je zgolj poudarila koristi, ki bi jih od njega lahko imeli posojilojemalci, niso pa bila prikazana morebitna tveganja in verjetnost njihove uresničitve. Po mnenju posojilojemalcev je potrebno sporni pogoj, ob upoštevanju te prakse banke, šteti za nepošten.

Sodba sodišča EU navaja:

  • če finančna institucija podeli posojilo, izraženo v tuji valuti, mora posojilojemalcem posredovati informacije, ki morajo zadostovati za sprejetje poučenih in preudarnih odločitev;
  • prodajalec ali ponudnik mora potrošniku posredovati vse upoštevne informacije, ki morajo temu omogočati oceno ekonomskih vplivov pogoja na njegove finančne obveznosti;
  • obveznost vračila kredita v določeni valuti je bistveni element posojilne pogodbe, glede na to, da se ne nanaša na pomožni način plačila, temveč na samo naravo obveznosti dolžnika;
  • zahteva, da mora biti pogodbeni pogoj sestavljen v jasnem in razumljivem jeziku, pomeni tudi, da je v pogodbi pregledno pojasnjeno konkretno delovanje mehanizma, v katerega spada zadevni pogoj;
  • v pogodbi mora biti jasno pojasnjena povezava med tem mehanizmom in mehanizmom, določenim z drugimi pogoji, tako da lahko potrošnik na podlagi natančnih in razumljivih meril presodi, kakšne so ekonomske posledice, ki iz tega izhajajo zanj;
  • romunsko sodišče mora pri tem upoštevati vse upoštevne dejanske okoliščine, ki vključujejo oglase in informacije, ki jih je posojilodajalec predložilv okviru pogajanj za posojilno pogodbo;
  • nacionalno sodišče mora preučiti, ali je bil potrošnik v tej zadevi obveščen o vseh elementih, ki bi lahko vplivali na obseg njegove obveznosti in na podlagi katerih lahko presodi skupne stroške svojega kredita;
  • Sodišče EU pojasnjuje, da morajo finančne ustanove posojilojemalcem posredovati informacije, ki morajo zadostovati za sprejetje poučenih in preudarnih odločitev. Te informacije morajo torej zajemati ne le možnost zvišanja ali znižanja vrednosti valute, v kateri je bilo posojilo sklenjeno, temveč tudi vpliv gibanja menjalnega tečaja in povečanja obrestnih mer valute, v kateri je bilo posojilo sklenjeno;
  • posojilojemalec mora biti jasno obveščen o tem, da s podpisom posojilne pogodbe, izražene v tuji valuti, prevzema tečajno tveganje, ki ga bo ob devalvaciji valute, v kateri prejema dohodke, morda težko nosil;
  • banka mora navesti mogoče spremembe menjalnih tečajev in tveganja v zvezi s sklenitvijo posojila v tuji valuti, predvsem če potrošnik, ki je posojilojemalec, svojih dohodkov ne prejema v tej valuti;
  • nacionalno sodišče mora presoditi, najprej možnost nespoštovanja  zahteve dobre vere s strani banke in nato obstoj morebitnega znatnega neravnotežja med pogodbenimi strankami;
  • presojo je treba opraviti glede na trenutek, ko je bila zadevna pogodba sklenjena, ter ob upoštevanju strokovnega znanja in izkušenj banke, kar zadeva mogoče spremembe menjalnih tečajev in tveganja v zvezi s sklenitvijo posojila v tuji valuti;
  • Sodišče EU poudarja, da pogodbeni pogoj lahko pomeni neravnotežje med strankami, ki se pokaže šele med izvajanjem pogodbe;
  • ta odločba je enako zavezujoča za druga nacionalna sodišča, ki obravnavajo podoben problem!

V Združenju Frank smo izredno zadovoljni nad sodbo Sodišča EU, ki dokazuje vse naše navedbe glede nepoštenosti pogodbenega pogoja v posojilnih pogodbah CHF kreditov. Vztrajamo pri trditvi, da imamo v nasprotju z bankami, trdne argumente in dokaze, ki potrjujejo zavedanje in zavajanje bank. Nasprotno pa banke ne predstavijo argumentov in dokumentiranih dokazov o ustrezni informiranosti in seznanjenosti posojilojemalcev s posledicami valutne klavzule, ker te dolžnosti niso izvedle.

Na podlagi novih potrditvenih dejstev iz sodišča EU absolutno vztrajamo pri našem stališču in pričakovanjih in apeliramo na zakonodajno vejo oblasti, da potrdi edino pravično rešitev našega problema s sprejetjem predloga Zakona o razmerjih med dajalci kreditov in kreditojemalci glede kreditov v švicarskih frankih, po tečaju na dan sklepanja pogodb!

Združenje Frank

Prosimo delite vsebino ...Share on FacebookShare on Google+Tweet about this on TwitterShare on LinkedInEmail this to someone