Stanislava Zadravec Caprirolo je na pogajanjih priznala: Banke ne razpolagajo niti z enim dokazom, da so opravile pojasnilno dolžnost skladno s sodno prakso sodišča EU!

Banke ne spoštujejo zakonodaje, kršijo Obligacijski zakonik in ko sodišče temu pritrdi, plačujejo pravne strokovnjake, da blatijo odločitve sodišč. Višje sodišče je s prvo pravnomočno sodbo upoštevalo odločitev sodišča EU C-186/16. Nedavna izjava predsednika Sodišča EU, gospoda Koena Lenaertsa, pritrjuje  dejstvu, da je v vsej Evropi oškodovanih več kot milijon kreditojemalcev.

Združenje Bank Slovenije z najetimi pravniki, ki jih plačujejo banke, zavaja s študijo, v kateri avtor zatrjuje, da so bili kreditojemalci v švicarskih frankih v večini primerov ustrezno obveščeni o tveganjih. Na pogajanjih med Združenjem Frank in ZBS, ki jih je vodilo Ministrstvo za finance, so tako predstavniki bank kot ga. Zadravec Caprirolo priznali in potrdili: “Mi in vi vemo, da banke ne razpolagajo niti z enim samim dokazom, da so posojilojemalce seznanile s tveganji, kot to govori omenjena sodba sodišča EU.” Še več, tako gospa Caprirolo kot ministrica za finance sta se na pogajanjih strinjali, da pričanje bančnih uslužbencev ne more zadoščati za dokazovanje ustrezno opravljene pojasnilne dolžnosti bank.

Popolnoma jasno je, da v Združenju Frank to zelo dobro vemo, saj nihče izmed  nas ni bil seznanjen o tveganjih na način, da bi lahko sprejel preudarno odločitev. Da je problem še veliko hujši, govori dejstvo, da so bili ti krediti prodajani kot varni in ugodni!

Dokazov za to je več kot dovolj, tako v oglasih iz tistega časa kot v dokumentaciji Banke Slovenije in tudi internih dokumentih bank. Ob tem, da so banke agresivno tržile te kredite kot varne, je popolnoma nesprejemljivo, da so prepustile bančnim uslužbencem odločitev, ali bodo kreditojemalca seznanili o tveganjih ali ne. Tem istim bančnim uslužbencem, ki so bili stimulirani za realizirano prodajo teh kreditov.

Združenje Bank Slovenije ves čas zavaja javnost s trditvijo, da bi reševanje nepoštenega delovanja bank z zakonom finančno vplivalo na davkoplačevalce ali imetnike kreditov v EUR. To absolutno ne drži, zakon ne predvideva finančnih posledic za proračun. Politika mora rešiti sistemski problem, ki je nastal zato, ker regulator ni eksplicitno zahteval od bank, da kreditojemalcem predstavijo vse pasti tega tveganega produkta, banke pa so se požvižgale na Obligacijski Zakonik ter na osnovna načela vestnosti in poštenja.

Združenje Frank se sprašuje, zakaj, če problem ni sistemski, se je z njim mesece ukvarjala ministrica za finance in zakaj je delegacija bank z gospo Caprirolo na čelu sedela več kot desetkrat za pogajalsko mizo z Združenjem Frank? Zakaj se polovica evropskega prostora spopada s tem problemom? Postavlja se predvsem vprašanje, ali lahko banke počno praktično karkoli, če jim zakon o potrošniških kreditih tega izrecno ne prepoveduje?

Politiki se morajo odločiti, ali tuje banke in podjetja ne smejo tako enostavno v Sloveniji kršiti zakonov in oškodovati državljanov, ali pa je takšno ravnanje za našo državo  popolnoma sprejemljivo?

Predvsem se mora na tem mestu tudi slovenska javnost odločiti, ali bomo dopustili, da banke lahko plačajo vse in vsakogar ter za neskončne dobičke spravijo na rob preživetja državljane Slovenije, obenem pa vplivajo tako na slovensko politiko kot na slovensko sodstvo?

Današnjo izjavo zaključujemo z izjavo spoštovanega gospoda Srečka Cehnarja (Bob leta 2017):

»Soborci me sprašujejo, ali smo se borili za pravo stvar. Za domovino že, in če bi bilo treba, še stokrat. Ne pa za elite, ki so se okoristile brez moralnih in etičnih zadržkov. Kako jih ni sram?«

Združenje Frank

Primer oglaševanja CHF kreditov v času trženja v Sloveniji:

NKBM CHF ponudbaOprite se na trdno valuto oglaševanje

Prosimo delite vsebino ...Share on FacebookShare on Google+Tweet about this on TwitterShare on LinkedInEmail this to someone