V Združenju Frank ugotavljamo, da v sodnih postopkih, v katerih tožniki tožijo banke zaradi nepoštenih pogojev v kreditnih pogodbah v švicarskih frankih, prihaja do očitnega in nedopustnega izčrpavanja potrošnikov. V zadnjih mesecih je bilo zoper banke vloženih veliko novih tožb, a bojimo se, da se bo, če ne bo prišlo do sprememb v dosedanji sodni praksi, ki je izrazito v škodo potrošnika kot šibkejše stranke, le še povečala obremenitev potrošnikov in sodišč.
V zvezi s tem je Združenje Frank naslovilo pobudo na varuha človekovih pravic in poslalo poziv ministrici za pravosodje.
Varuha človekovih pravic smo podrobno seznanili s kršenjem pravic kreditojemalcev v sodnih postopkih, med njimi smo izpostavili pravico do visoke ravni varstva potrošnikov ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča (38. in 47. člen Listine EU o temeljnih pravicah). Prosili smo ga, da ukrepa v skladu s pooblastili.
Še dodatno smo v zvezi z nedopustnim izčrpavanjem potrošnikov naslovili poziv na ministrico za pravosodje, v katerem smo opisali kritično stanje v sodnih postopkih v zadevah, povezanih s krediti v švicarskih frankih. Ministrici za pravosodje smo predlagali, naj za tri mesece ustavi vse sodne postopke v primeru kreditov v švicarskih frankih, razen v izjemnih primerih (npr. v izvršilnih postopkih), kjer bi bilo to v škodo potrošnika, ter pozove Vrhovno sodišče RS k izdelavi načelnega pravnega mnenja, v katerem bo kritično ocenilo dosedanjo sodno prakso in podalo nove usmeritve za obravnavo zadev, povezanih s krediti v švicarskih frankih, ki bodo v skladu z Zakonom o varstvu potrošnikov, z Direktivo 93/13/EGS in s sodno prakso Sodišča EU.
Dogajanje na sodiščih pritrjuje opozorilu Združenja Frank ob zavrnitvi predloga zakona na parlamentarnem Odboru za finance v letu 2019, in sicer, da je napotitev kreditojemalcev na sodišča v danih okoliščinah neodgovorno početje. Sodni postopki so dolgotrajni, tožbe, pritožbe in zahtevki za revizijo potujejo med različnimi instancami, se vračajo na nižje stopnje in ponovno nazaj na višje. Kreditojemalci, ujeti v ta absurdni vrtiljak, svoj položaj opisujejo z besedami: “to je kot brutalno padanje po stopnicah”. K temu svoje prispevajo še visoke sodne takse in stroški storitev odvetnikov. “Sodišče je za tiste, ki si ga lahko privoščijo in ne za tiste, ki iščejo pravico”, je skupna ugotovitev naših članic in članov.
Združenje Frank ugotavlja, da večina opisanih težav kreditojemalcev izhaja iz neustrezne sodne prakse Vrhovnega sodišča RS. Učenje in popravljanje napak je sestavni del vsakega sistema, tudi sodnega, a v danem primeru gre vendarle za usodo večjega števila oškodovanih potrošnikov, ki so jim pristojne državne institucije odrekle pomoč, zato so jim preostala samo sodišča. Pričakovati bi bilo, da bo učenje potekalo hitreje, da bodo sodišča pokazala večjo stopnjo avtonomije glede na pritiske različnih centrov moči, da bodo sodbe Sodišča EU neposredno prenesene v sodno prakso slovenskih sodišč, da se bo Vrhovno sodišče v dvomu obrnilo z vprašanjem za predhodno odločanje na Sodišče EU … Žal, se je sodna praksa ustalila na temelju spornih odločitev Vrhovnega sodišča RS, ki je v primeru petih zadev v letu 2018 odločilo v nasprotju z 8. členom Direktive 93/13/EGS o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah, ki državam članicam dopušča zagotavljanje višjega standarda varstva potrošnikov. Sporne odločitve Vrhovnega sodišča so vplivale na odločitve nižjih sodišč in agoniji kreditojemalcev ni videti konca. Od sodne prakse Vrhovnega sodišča odstopajo zgolj nedavne odločitve Višjega sodišča v Mariboru in nekaj odločitev drugih sodišč. Višje sodišče v Mariboru je svoje odločitve celovito in kakovostno utemeljilo na pravu EU, ob upoštevanju specifik nacionalne zakonodaje glede višje ravni varstva potrošnikov. Žal gre za izjeme in ne za pravilo, slovenska sodna praksa se je namreč poenotila v neenotnosti s sodno prakso EU, kar smo v Združenju Frank zapisali tudi v pritožbi na Evropsko komisijo.
Pobudo varuhu za človekove pravice in poziv ministrici za pravosodje smo oblikovali na podlagi politike EU, da so države članice v skladu z Direktivo 93/13/EGS dolžne preveriti, koliko so njihova pravila in praksa skladni z Direktivo, kot jo razlaga Sodišče EU, ter, če je ustrezno, kako je mogoče skladnost izboljšati, da se doseže učinkovito varstvo potrošnikov pred nepoštenimi pogodbenimi pogoji.
Združenje Frank
Prilogi:
1. Varuh človekovih pravic RS: Pobuda varuhu zaradi neustreznega in neučinkovitega varstva potrošnikov pred nepoštenimi pogoji v potrošniških pogodbah v primeru kreditov v švicarskih frankih. Dostopno na: http://zdruzenje-frank.si/
2. Ministrstvo za pravosodje: Poziv k zaščiti potrošnikov v sodnih postopkih. Dostopno na:http://zdruzenje-frank.si/
