Page 3 - 3. izdaja_ CHFkrediti_ Nepotrebni in neprimerni
P. 3

CHF krediti: Ali so banke ravnale v dobri veri? Ne!

1. Banke so kredite oglaševale kot ugodne in varne, in to kljub večkratnim opozorilom
    Banke Slovenije in mednarodnih organizacij (IMF, OECD) o visokih tveganjih. Še več:
    različni akterji na trgu so napovedovali rast švicarskega franka (agencija Bloomberg).

2. Banke so tečajna in obrestna tveganja v vsebinskem smislu posojilojemalcem
    zamolčale in v nekaj primerih celo ponaredile njihove podpise na izjavah o
    seznanjenosti s tveganji.

3. V Sloveniji so v trženju CHF-kreditov vodile banke v večinski tuji lasti (avstrijske), ki so
    dobro poznale opozorila avstrijske Agencije za nadzor nad finančnimi trgi (FMA) in
    Avstrijske centralne banke (OeNB), da tujevalutni krediti niso primerni za masovno
    trženje.

4. Po tem, ko je začel švicarski frank apreciirati, banke komitentom niso ponudile
    nikakršne rešitve – ravno nasprotno: komitente so prepričevale, da je stanje začasno,
    da se bo tečaj hitro vrnil na prejšnje vrednosti, da se komitentu konverzija kredita v
    evrskega ne izplača, ker je že veliko odplačal iz naslova obresti, da komitent ni kreditno
    sposoben, saj bi moral za poplačilo CHF-kredita najeti nov, evrski kredit, in podobno.

5. Ko je tečaj drastično padel (15. 1. 2015), so banke nenadoma začele ponujati
    »konverzijo«, ki v praksi ne pomeni ničesar drugega, kot najetje novega in višjega
    evrskega kredita ob dokončni realizaciji vseh izgub, izhajajočih iz tečajnih razlik.

6. Ko je prišlo do organiziranja kreditojemalcev, so jih bančne elite in predstavniki Banke
    Slovenije označili za špekulante.

7. Kreditojemalci so se s pritožbo obrnili na Poravnalni svet pri ZBS, ki pa ni rešil niti enega
    samega primera v prid kreditojemalca. Namesto tega jim je priporočil sodno pot.

8. Pogajanj s posojilojemalci v času vlade Mira Cerarja so se banke udeleževale izključno
    z namenom, da bi preprečile sprejetje zakona, ki bi rešil problem CHF-kreditov na
    sistemski ravni.

9. Banke se že štiri leta z vsemi sredstvi borijo proti zakonski rešitvi in pošiljajo
    posojilojemalce na sodišča, saj vedo, da je enakost pred zakonom le abstraktna, ko gre
    za boj posameznega državljana proti močnim gospodarskim subjektom. To potrjujejo:
    - anonimka o 7 milijonih EUR, ki naj bi jih banke namenile za boj proti zakonu, - poskus
    vplivanja na sodnike preko »civilnopravne sodniške šole«, - naročanje pravnih in
    ekonomskih mnenj z namenom diskreditacije zakona, itd. Proti morebitnemu sprejetju
    interventnega zakona o konverziji kreditov v CHF vlaga Združenje bank Slovenije veliko
    napora in sredstev, o čemer le-to poroča tudi v svojem Letnem poročilu za leto 2017.

10. V zadnjem času banke branijo svoja početja na način, ki drastično posega v pravice in
    varnost vseh potrošnikov (kreditojemalca bi preveč informacij zbegalo, preveč
    informacij lahko potrošniku škoduje enako kot dezinformacija, malomaren je
    kreditojemalec, ki pri bančnih storitvah, kamor sodi tudi najemanje posojil, verjame in
    zaupa SAMO bančnemu uslužbencu in se o bančnem produktu ne pozanima še drugje
    ipd.).

                                                      3
   1   2   3   4   5   6   7   8