Page 7 - 3. izdaja_ CHFkrediti_ Nepotrebni in neprimerni

cenovne pogoje. Tuje banke so večinoma prisotne prek podružnic in hčerinskih bank, večja
posojila pa zaradi omejitve velike izpostavljenosti odobrijo banke matere, te pogosto
sodelujejo tudi v izdajah sindiciranih posojil.«8

Večina novih in pridruženih članic EU je sredi 2000-ih dosegala zelo visoke stopnje rasti posojil
nebančnemu sektorju:

»V letu 2005 je bila v državah FCL11 z izjemo Madžarske, Češke, Poljske in Avstrije rast
posojil podjetjem in gospodinjstvom vsaj 20-odstotna, v treh baltskih državah je presegla
55 %. V večini držav, z izjemo Bolgarije, Romunije in Češke, je bila rast posojil v tuji valuti
višja kot rast celotnega obsega posojil podjetjem in gospodinjstvom. Najvišja je bila rast
posojil v tuji valuti v letu 2005 v Latviji, kjer je dosegla 89 % ... Države skupine FCL11 bi
lahko glede na razmere na področju posojil v tuji valuti razdelili v tri skupine. V prvi skupini
so predvsem baltske države in obe pridruženi članici Romunija in Bolgarija. Te države imajo
zelo visoke deleže posojil v tuji valuti (npr. Estonija 76 % v letu 2005), vendar je večina
posojil v evrih, njihovi tečajni režimi (z izjemo Romunije) pa so denarna uprava ali fiksni
režim deviznega tečaja, vezan na evro. V državah druge skupine, kamor lahko uvrstimo
Madžarsko, Poljsko in Avstrijo, je delež posojil v tuji valuti manjši, vendar je v posameznih
državah režim deviznega tečaja drseči (Poljska) ali blizu drsečemu (Madžarska) in je zato
izpostavljenost tečajnemu tveganju večja. V tretji skupini držav sta Slovaška in Češka, ki
imata zelo malo posojil v tuji valuti in ne vidita težav na tem področju. Slovenija ima velik
delež posojil v tuji valuti in je po tej lastnosti blizu državam prve skupine, vendar ima
podobno kot države tretje skupine zelo nizke deleže posojil v valutah različnih od evra.
Se pa na posameznih segmentih približuje drugi skupini držav, zlasti pri stanovanjskih
posojilih, kjer hitro narašča delež posojil v švicarskih frankih.«9

Banke so tujevalutna posojila v Sloveniji tržile v tranzicijskem obdobju, za katerega sta bili značilni
liberalizacija in internacionalizacija bančnega sistema, prihod in konkurenca tujih akterjev na
domači trg finančnih storitev ter pričakovanje in priprave na uvedbo evra. Posojila v tujih valutah
so se v tem času množično tržila predvsem zaradi interesa tujih finančnih institucij po večanju
tržnega deleža:

» ... v nekaterih državah so zaradi močnih konkurenčnih pritiskov standardi pri
odobravanju posojil v tuji valuti celo nižji kot pri posojilih v domači valuti. To bi lahko
rekli tudi za Slovenijo. Banke odobrijo v tuji valuti posojilojemalcu višje posojilo tudi zaradi
močne konkurence in ker to omogočajo trenutne tržne razmere. Vendar s tem zanemarjajo
tveganja in vprašanje je, ali bo stranka svoje obveznosti sposobna poravnavati tudi v
prihodnje, če pride do dviga obrestnih mer ali neugodnega gibanja deviznih tečajev ... »10

Da so banke tekmovale za tržne deleže na škodo posojilojemalcev, je nedavno priznal tudi Andreas
Treichl, direktor Erste Group, eden od arhitektov širitve poslovanja na vzhod pri Erste: »I screwed

8 Šuler, T. (2006). Tveganja pri posojilih v tuji valuti ter razmere v Sloveniji in drugih evropskih državah (2),
str. 26. Bančni vestnik, 12.
9 Šuler, T. (2006). Prav tam, str. 27.
10 Šuler, T. (2006). Prav tam, str. 27.

7