Page 6 - 3. izdaja_ CHFkrediti_ Nepotrebni in neprimerni

Največ posojil v CHF je bilo prodanih v letih 2005-2008; CHF krediti so med novosklenjenimi
stanovanjskimi posojili v letu 2005 predstavljali 24,9 %, v 2006 35,9 %, v 2007 46,4 %, v 2008
17 %. V valutni strukturi vseh podeljenih stanovanjskih posojil so CHF posojila v letu 2005
predstavljala 12,8 %, v 2006 20,8 %, v 2007 29 %, v 2008 35,3 % (eno tretjino!).5 Junija 2011,
preden je švicarska centralna banka postavila minimalni tečaj pri 1,20 franka za en evro, je obseg
stanovanjskih posojil v švicarskih frankih oziroma z valutno klavzulo, vezano na švicarski frank
znašal 1.109,0 mio EUR, kar je predstavljalo 21,9 % vseh stanovanjskih posojil v RS.6

Spodnji graf prikazuje delež novosklenjenih posojil v tuji valuti ali z valutno klavzulo, vezano na
tujo valuto, v prvih šestih mesecih leta 2006, pol leta pred prevzemom evra. Posojila v evrih so čez
nekaj mesecev postala posojila v domači valuti, medtem ko je skoraj tretjina posojil ostala
izpostavljena valutnemu tveganju na daljše obdobje.
Graf 1: Visok delež stanovanjskih kreditov v tujih valutah

Ponudba posojil, ki so jih poznali v Avstriji, se je v Slovenijo in v druge države srednje in vzhodne
Evrope prenesla s prisotnostjo avstrijskih bank:

»Pomembno vlogo pri povečevanju deleža posojil v tuji valuti ima tudi stabilnost deviznega
tečaja. Delež je večji v državah s fiksnim režimom deviznega tečaja oziroma v državah, kjer
je volatilnost deviznega tečaja zelo majhna. V državah z večjo volatilnostjo deviznega
tečaja pa lahko zadolževanje v tuji valuti spodbudijo pričakovanja o apreciaciji domače
valute. Na povečevanje deleža posojil v tuji valuti vpliva tudi približevanje prevzemu evra.
Omeniti je treba še veliko odprtost ekonomij držav FCL117. Pomembni so ne le blagovni,
temveč tudi finančni tokovi s tujino. Pomembno vlogo imajo tudi banke v tuji lasti, ki
pogosto prve ponudijo bolj inovativne produkte in storitve, ugodni viri financiranja, ki jih
lahko dobijo pri bankah materah pa jim omogočajo, da lahko ponudijo tudi ugodne

5 Banka Slovenije. Poročilo o finančni stabilnosti 2006, str. 8; 2007, str. 10; 2008, str. 11; in 2009, str. 13.
6 Banka Slovenije. (2011, 29. avgust). Zadolževanje v švicarskih frankih. Izjava za javnost.
7 Neformalna skupina centralnih bank novih in pridruženih članic EU ter Avstrije: Estonija, Latvija, Litva,
Romunija, Bolgarija, Slovaška, Slovenija, Madžarska, Češka, Poljska, Avstrija.

6