Page 5 - 3. izdaja_ CHFkrediti_ Nepotrebni in neprimerni

»Consumers may be seen as the true victims of the

crisis, in that they have been burdened with
irresponsible credit, they lost their money through bad
advice and inappropriate investment products and
then, as taxpayers, had to help rescue the banking
system.« 1, 2

1. CHF-kredit ni zgolj individualni problem

Slovenske nadzorne in politične institucije posojilojemalcem, ki imajo kredite v švicarskih frankih
ali z valutno klavzulo na švicarski frank3 svetujejo, naj pravico poiščejo na sodiščih. Na sodiščih se
v konkretnih primerih in v skladu z odločbami Sodišča Evropske unije presoja o morebitni kršitvi
pojasnilne dolžnosti in nepoštenosti valutne klavzule, v smislu obstoja neravnotežja med
pravicami in obveznostmi strank ter ravnanja banke, ki ni v dobri veri. Ob osredotočenosti na
konkretni primer pa se lahko hitro zgodi, da se izgubi širši pogled na problem, na dejstvo, da gre v
primeru tujevalutnih posojil za proizvod, ki je po svoji naravi neprimeren za množično prodajo
potrošnikom (gospodinjstvom) in da so finančne institucije CHF-kredite tržile v specifičnih
okoliščinah, v katerih so izkoristile svojo lobistično moč ter več let zapored ravnale v nasprotju z
opozorili nadzornih institucij, ki so bile na drugi strani prepočasne in premalo aktivne.

Skrb za finančno stabilnost v Republiki Sloveniji je zakonska obveznost Banke Slovenije. Banka
Slovenije izvaja nadzor stanja finančne stabilnosti in ugotavlja morebitne sistemske motnje pri
delovanju subjektov nadzora (kreditne in posebne finančne institucije, kreditni posredniki za
nepremičnine, plačilne institucije, družbe za izdajo elektronskega denarja, menjalci in upravljavci
plačilnih sistemov). Banka Slovenije o svojem delu poroča Državnemu zboru Republike Slovenije z
letnim poročilom. Izdaja tudi strokovne publikacije za finančne institucije in državo, s katerimi
analitično spremlja in pojasnjuje razvoj sistemskih tveganj v finančnem sistemu, spremlja razvoj
tveganj v nebančnih finančnih institucijah ter analizira segmente gospodarstva, ki pomembno
vplivajo na razvoj sistemskih tveganj v finančnem sektorju. Banka Slovenije je v Poročilu o finančni
stabilnosti leta 2008 na naslednji način opozorila na razsežnosti problema CHF-kreditiranja
(OPOZORILO JE BILO NAMENJENO FINANČNIM INSTITUCIJAM IN NE POTROŠNIKOM):

»V zadnjem četrtletju (2007) se je delež posojil v švicarski frankih v novosklenjenih
stanovanjskih posojilih približal 39%, skupaj z valutno klavzulo v švicarskih frankih pa
47% ... Skoraj 70% novih stanovanjskih posojil so v letu 2007 odobrile banke v večinski
tuji lasti. V teh bankah dosegajo posojila v CHF več kot 50% delež. V letu 2007 so se tudi
manjše domače banke aktivneje vključile v financiranje stanovanjskih posojil
gospodinjstvom v CHF s skoraj 12% deležem v svoji ponudbi (v 2006 le 1%).«4

1 Refiner, U., Clerc-Renaud, S. (2017, februar). Financial supervision in the EU: A consumer perspective,
str. 3. BEUS, The European Consumer Organisation.

2 »Potrošnike lahko obravnavamo kot prave žrtve krize, ker so bili obremenjeni z neodgovornim kreditom,

izgubili so denar zaradi slabih nasvetov in neprimernih naložbenih produktov, potem pa so kot
davkoplačevalci morali pomagati pri reševanju tega bančnega sistema.«
3 V nadaljevanju CHF-kredit (posojilo) ali tujevalutni kredit / posojilo.
4 Banka Slovenije. (2008, maj). Poročilo o finančni stabilnosti, str. 12.

5