Page 47 - 3. izdaja_ CHFkrediti_ Nepotrebni in neprimerni

Povzetek

1. CHF-posojila so predstavljala pomemben delež vseh stanovanjskih posojil v RS. Največ
kreditov, nominiranih v CHF ali z valutno klavzulo, vezano na CHF, je bilo prodanih v letih 2005-
2008; CHF krediti so med novosklenjenimi stanovanjskimi krediti v letu 2005 predstavljali
24,9 %, v 2006 35,9 %, v 2007 46,4 %, v 2008 17 %. V valutni strukturi vseh podeljenih
stanovanjskih posojil so CHF posojila v letu 2005 predstavljala 12,8 %, v 2006 20,8 %, v 2007
29 %, v 2008 35,3 % (eno tretjino!). Junija 2011, preden je švicarska centralna banka postavila
minimalni tečaj pri 1,20 franka za en evro, je obseg stanovanjskih posojil v švicarskih frankih
oziroma posojil z valutno klavzulo, vezano na švicarski frank, znašal 1.109,0 mio EUR, kar je
predstavljalo 21,9 % vseh stanovanjskih posojil.

2. Ponudba tujevalutnih posojil se je v Slovenijo (in v druge države srednje in vzhodne Evrope)
prenesla s prisotnostjo avstrijskih bank, ki so z njimi povečevale tržni delež, pri čemer so bili
standardi pri odobravanju posojil v tuji valuti celo nižji kot pri posojilih v domači valuti.
Zaradi močnih konkurenčnih pritiskov so jih kasneje začele tržiti tudi domače banke. Slovenija
je imela v primerjavi z drugimi državami na splošno visok delež posojil v tuji valuti, vendar
nizek delež posojil v tuji valuti, različni od evra, kar pa ni veljalo za stanovanjska posojila, kjer
je od 2005 dalje hitro naraščal delež posojil v švicarskih frankih.

3. CHF-krediti so po vsebini kompleksen finančni instrument s potencialno neomejeno
izgubo za nezavarovanega posojilojemalca in so kot taki neprimerni za množično trženje.
Banke so bile pred temi tveganji dobro zavarovane. Med posojili v tujih valutah so najbolj
občutljiva dolgoročna stanovanjska posojila gospodinjstvom, ker ima zaradi višine posojila
posojilojemalec malo možnosti za spreminjanje načina financiranja. V Sloveniji valutna
klavzula ni imela pomena ohranjanja dejanske vrednosti denarne izpolnitve, ampak je bil njen
pomen prevzemanje prenosnega tveganja. Inovativni in atraktivni bančni produkti, kot jih
označujejo finančni krogi, zahtevajo visoko sposobnost obvladovanja tveganja, ki presega
sposobnost povprečnega posojilojemalca, ki ne prejema dohodka v tuji valuti.

4. Banke in nacionalni regulator BS so bile s tveganji, ki jih prinašajo krediti v tuji valuti,
dobro seznanjene. O tem pričajo zbrani dokumenti na nacionalni in mednarodni ravni.
Avstrijska centralna banka in Banka Slovenije sta banke opozarjali na povečevanje tveganja
skozi daljše časovno obdobje, prav tako mednarodne organizacije, kot je IMF. Banke se na
opozorila regulatorjev niso ustrezno odzvale, prodaja tujevalutnih posojil se je kljub
opozorilom povečevala. Avstrijska centralna banka je potrošnike o tveganjih obvestila sredi
leta 2006, ko je izdala 300.000 zgibank, namenjenih potrošnikom. Banka Slovenije je podobno
zgibanko izdala šele jeseni 2008, ko je že prišlo do krize. Zgibanka potrošnikov ni nikoli dosegla!
V Sloveniji tudi nismo uvedli Minimalnih standardov za podeljevanje tujevalutnih posojil po
vzoru avstrijskih iz leta 2003 in kasnejših dopolnitev, s katerimi je Avstrijska centralna banka
tujevalutna posojila opredelila kot neprimerna za množično prodajo.

47