Page 43 - 3. izdaja_ CHFkrediti_ Nepotrebni in neprimerni
P. 43
Banke vztrajno zanikajo, da s krediti v švicarskih frankih niso in ne bodo dodatno zaslužile. Da gre
za zavajanje bank dokazuje graf 6, ki na primeru istega kredita in podatkov iz zgornje projekcije
primerja skupno ceno kredita. V skladu z anuitetnim načrtom ob podpisu pogodbe bi bila skupna
cena kredita 163.868 EUR (64 % preplačilo), v skladu z zgornjo projekcijo pa bo skupna cena kredita
kar 189.639 EUR (90 % preplačilo). Preplačilo oz. cena kredita bo tako kar 40 % višja, banka pa bo
dodatno zaslužila okoli 26.000 EUR!
Dosedanje dogajanje kaže, da banke skupaj z Združenjem bank Slovenije in Banko Slovenije niso
pripravljene na kompromis. Združenje Frank si je doslej prizadevalo za sklenitev sporazuma med
posojilodajalci in posojilojemalci, ko je dogovarjanje padlo v vodo, pa je ob pomoči pravnih
strokovnjakov Inštituta za ustavno pravo pripravilo zakonski predlog, ki bi prinesel rešitev v obliki
konverzije CHF-kreditov v evrske kredite po tečaju, ki je veljal na dan sklenitve pogodbe (več o tem
v članku dr. Ribičiča119). Posamezni posojilojemalci so se tudi obrnili na Poravnalni svet ZBS, kjer
so bili zavrnjeni oziroma napoteni na sodišče.
Medtem pa CHF-krediti vplivajo na zdravje posojilojemalcev. V poročilu Evropskega parlamenta
z zgovornim naslovom »Zavajajoče prodaje finančnih produktov: Hipotekarni krediti« je v zvezi s
tem zapisano:
»Consumer overindebtedness, the cause of which is irresponsible lending, causes stress
with resulting health problems. There are studies that have demonstrated that there are
health effects arising from the mis-selling of financial products.« 120, 121
Čeprav je Sodišče Evropske unije v predhodnem odločanju in v odgovorih na vprašanja, zastavljena
s strani nacionalnih sodišč, jasno nakazalo sodno smer reševanja problemov posojilojemalcev CHF-
kreditov, so slovenska sodišča doslej v večini primerov situacijo posameznikov še zaostrila. Gre
za zavedene potrošnike, ki so se prvič v življenju znašli v postopkih pred sodišči in ki so svoje
obveznosti do bank doslej vestno poravnavali. Na sodišču pa so velikokrat postavljeni v položaj,
ko se morajo zagovarjati in braniti, namesto da bi bilo breme dokaza o izpolnjeni pojasnilni
dolžnosti na strani banke.
Prvostopenjska sodišča so se doslej večinoma postavila na stran tožene (močnejše) stranke s tem,
ko so dala večjo težo dokazom banke kot pa dokazom tožnika, pri čemer so dokazovanja bank vsa
po vrsti slonela na ad hoc izjavah bančnih uslužbencev, ki so še vedno zaposleni v bankah in pod
pritiskom delodajalcev, brez vsakršnih listinskih dokazov o izpolnjeni pojasnilni dolžnosti. Pogosto
so slovenska sodišča tudi zavzela stališča, ki so bila neposredno v nasprotju s sodbami Sodišča
Evropske unije: na primer, da je bil posojilojemalec z valutnim tveganjem celovito seznanjen, ker
je menjal domačo valuto v tujo valuto pred potovanjem v tujino; ker živi ob meji; ker ima visoko
izobrazbo; ker je na reklamnem letaku pisalo, da mu banka zagotavlja tujevalutni kredit ob
minimalnem tveganju, ipd. (več o sodbah Vrhovnega sodišča RS v člankih odvetnika Roberta
119 Ribičič, C. (8. 12. 2018). So bila posojila v CHF toksična? Dnevnik
120 Evropski parlament in Generalni direktorat za notranje politike (2018, junij). Zavajajoče prodaje
finančnih produktov: Hipotekarni kredit, str. 11.
121 »Prezadolženost potrošnikov, ki je posledica neodgovornega posojanja, povzroča stres in posledično
zdravstvene težave. Študije dokazujejo, da neustrezna prodaja finančnih produktov vpliva na zdravje
posameznika.«
43

