Page 43 - 3. izdaja_ CHFkrediti_ Nepotrebni in neprimerni
P. 43

Banke vztrajno zanikajo, da s krediti v švicarskih frankih niso in ne bodo dodatno zaslužile. Da gre
za zavajanje bank dokazuje graf 6, ki na primeru istega kredita in podatkov iz zgornje projekcije
primerja skupno ceno kredita. V skladu z anuitetnim načrtom ob podpisu pogodbe bi bila skupna
cena kredita 163.868 EUR (64 % preplačilo), v skladu z zgornjo projekcijo pa bo skupna cena kredita
kar 189.639 EUR (90 % preplačilo). Preplačilo oz. cena kredita bo tako kar 40 % višja, banka pa bo
dodatno zaslužila okoli 26.000 EUR!

Dosedanje dogajanje kaže, da banke skupaj z Združenjem bank Slovenije in Banko Slovenije niso
pripravljene na kompromis. Združenje Frank si je doslej prizadevalo za sklenitev sporazuma med
posojilodajalci in posojilojemalci, ko je dogovarjanje padlo v vodo, pa je ob pomoči pravnih
strokovnjakov Inštituta za ustavno pravo pripravilo zakonski predlog, ki bi prinesel rešitev v obliki
konverzije CHF-kreditov v evrske kredite po tečaju, ki je veljal na dan sklenitve pogodbe (več o tem
v članku dr. Ribičiča119). Posamezni posojilojemalci so se tudi obrnili na Poravnalni svet ZBS, kjer
so bili zavrnjeni oziroma napoteni na sodišče.

Medtem pa CHF-krediti vplivajo na zdravje posojilojemalcev. V poročilu Evropskega parlamenta
z zgovornim naslovom »Zavajajoče prodaje finančnih produktov: Hipotekarni krediti« je v zvezi s
tem zapisano:

         »Consumer overindebtedness, the cause of which is irresponsible lending, causes stress
         with resulting health problems. There are studies that have demonstrated that there are
         health effects arising from the mis-selling of financial products.« 120, 121

Čeprav je Sodišče Evropske unije v predhodnem odločanju in v odgovorih na vprašanja, zastavljena
s strani nacionalnih sodišč, jasno nakazalo sodno smer reševanja problemov posojilojemalcev CHF-
kreditov, so slovenska sodišča doslej v večini primerov situacijo posameznikov še zaostrila. Gre
za zavedene potrošnike, ki so se prvič v življenju znašli v postopkih pred sodišči in ki so svoje
obveznosti do bank doslej vestno poravnavali. Na sodišču pa so velikokrat postavljeni v položaj,
ko se morajo zagovarjati in braniti, namesto da bi bilo breme dokaza o izpolnjeni pojasnilni
dolžnosti na strani banke.

Prvostopenjska sodišča so se doslej večinoma postavila na stran tožene (močnejše) stranke s tem,
ko so dala večjo težo dokazom banke kot pa dokazom tožnika, pri čemer so dokazovanja bank vsa
po vrsti slonela na ad hoc izjavah bančnih uslužbencev, ki so še vedno zaposleni v bankah in pod
pritiskom delodajalcev, brez vsakršnih listinskih dokazov o izpolnjeni pojasnilni dolžnosti. Pogosto
so slovenska sodišča tudi zavzela stališča, ki so bila neposredno v nasprotju s sodbami Sodišča
Evropske unije: na primer, da je bil posojilojemalec z valutnim tveganjem celovito seznanjen, ker
je menjal domačo valuto v tujo valuto pred potovanjem v tujino; ker živi ob meji; ker ima visoko
izobrazbo; ker je na reklamnem letaku pisalo, da mu banka zagotavlja tujevalutni kredit ob
minimalnem tveganju, ipd. (več o sodbah Vrhovnega sodišča RS v člankih odvetnika Roberta

119 Ribičič, C. (8. 12. 2018). So bila posojila v CHF toksična? Dnevnik
120 Evropski parlament in Generalni direktorat za notranje politike (2018, junij). Zavajajoče prodaje
finančnih produktov: Hipotekarni kredit, str. 11.
121 »Prezadolženost potrošnikov, ki je posledica neodgovornega posojanja, povzroča stres in posledično
zdravstvene težave. Študije dokazujejo, da neustrezna prodaja finančnih produktov vpliva na zdravje
posameznika.«

                                                     43
   38   39   40   41   42   43   44   45   46   47   48