Nekateri posamezniki in mediji so nas označili za špekulante. Združenje Frank takšne očitke ostro zavrača. Špekulant poskuša predvideti dogodke na kapitalskih trgih in s tem ustvariti dobiček. Običajno trguje s surovinami, delnicami in drugimi tveganimi finančnimi instrumenti. Špekulanti uživajo v tveganju in trgujejo v upanju na hiter in visok zaslužek.
Vaših osebnih podatkov ne bomo objavili!
OSEBNO PRIPOROČILO FRANCETA ARHARJA
“Tu je samo delček mojega trnovega življenja, ki zajema kredit.
Počutim se ponižana , prevarana in izkoriščena.
Oktobra leta 2006 sem po priporočilih prijateljev, prišla do g.Arharja, takratnega direktorja Unicredit banke. Kredit sem potrebovala za dokončanje svoje hiše in pa za razširitev svoje dejavnosti, ki bi meni in moji družini omogočala dostojno življenje. Osebno sva se sestala v njegovi pisarni, kjer me je prepričal in obrazložil, da je zame najboljša možna rešitev kredit v švicarskih frankih. Prav tako pa mi je objasnil, da kredita v EUR tako ali tako ne bi mogla dobiti, ker naj bi bila zanj kreditno nesposobna. Verjela sem njegovim besedam, saj je on bančni strokovnjak.
Do podpisa pogodbe je prišlo 07.11.2006.
Tukaj pa je zame cela zmešnjava. Torej v pogodbi imam zapisano, da sem najela 162.600,00 CHF. Fizično pa sem na svoj račun dobila tolarje. Kreditne obveznosti sem bila dolžna odplačevati v EUR, preračunano v CHF,vendar po referenčnem tečaju banke Slovenije, na dan zapadlosti, to je zadnjega v mesecu.
Višina kredita 101.119,40 eur vrednost nepremičnine 338,221,83
Do sedaj odplačano 73.075,31 eur
Dolg do banke še 105.862,09 eur vrednost nepremičnine 232.863,81
Tu pa se moja zgodba še ne konča.
Leta 2007 sva se z možem razšla. Ker nisem želela prepiranja, sva se dogovorila, da razdeliva premoženje na pošten način. Kredite za hišo sem vseskozi odplačevala sama. Zazidljivo parcelo sem od svojih staršev dobila v dar. Njegov predlog je bil, da mu pomagam urediti kredit, s katerim si bo kupil stanovanje. Kot je želel, tako sem tudi storila. Zopet sem stopila v stik z Arharjem. Zopet sva se dobila v njegovi pisarni. Ista zgodba, kot že pri meni. Ponujal je kredit v CHF, češ da je to super kredit. O tveganju ni bilo ne sluha ne duha. Se sprašujem danes, kako to, če pa je predstavnica Banke Slovenije tako poudarjala včeraj v DZ, da so oni obveščali banke o tveganjih že od leta 2005. Ali je mogoče, da ta opozorila niso prišla niti do osebe, kot je Arhar?
Svojemu možu sem objasnila, da mu kredit lahko uredim. Odšel je na banko, se dokončno dogovoril za kredit. Kupnina za njegovo stanovanje je bila 27.000,000,00 SIT. Vzel je kredita za 32.000,000,00 SIT kar znaša 215.000,00 CHF, češ, da rabi stanovanje še prenovo. Zavarovanje njegovega kredita pa bi bila hipoteka na mojo hišo in to stanovanje, ki ga je kupoval. Dogovorila sva se pri notarju, da nam spišejo najin sporazum in ga prideva podpisat. Kredit je bil odobren, jaz sem zastavila svojo nepremičnino, pogodba za kredit podpisana. Naslednji dan ob osmih zjutraj pa bi morala podpisati še najin sporazum pri notarju. Jaz in notarka sva zaman čakali, da se moj mož pojavi na podpis. Ni ga bilo.
Mož se je torej odselil. Jaz sem ostala z dvema šoloobveznima otrokoma, za povrh pa še noseča. Leta 2011 ko je bil prvi šok CHF napram EUR, sem se obrnila na banko, da bi rada spremenila kredit v EUR. Jasno in glasno so mi to odsvetovali, kajti objasnili so mi, da se bodo stvari umirile. Naj še počakam. Spreminjati kredita svojega moža pa tako ali tako ne morem, ker je on nosilec kredita, jaz pa sem bila samo zastavitelj. On se za svoj kredit niti ni oglasil na banki, saj mu je tako ali tako vseeno. Jaz mu plačujem kredit, on svoje stanovanje oddaja, sam pa živi pri novi partnerki.
Skratka na koncu sedaj jaz odplačujem oba kredita, drugače mi gre moj dom.
Delam dan in noč, da na koncu meseca životarim. Od življenja nimam nič. Na dopustu nisem bila že 6 let.
Izčrpana sem do zadnjih atomov. Pokopali so moje vrednote, ki so mi največ pomenile v življenju (dom, družina, vera v poštenje).”
PROBANKA KLIČE SAMO, KO ZAMUJAMO S PLAČILOM
“Pozdravljeni, pisem vam da predstavim na kratko najino zgodbo v zvezi z frankom. Kreditojemalec je mož, jaz pa porok z hipoteko na hišo. Leta 2007 sma na predloge gospe, ki je sodelovala z bankami in pomagala urejati kredite, vzela kredit 95000 v frankih da sma poplacala majn ugodnega v Avstriji in nama je ostalo za fasado. V letu 2008 sma želela vzet še 20000 in upala da boma kredita združila in imela enega v evrih, ampak takrat se po njihovem ni splačalo menjavat v evre, zato sma vzela posebej kredit, vezan na evro, z kreditom v frankih pa so svetovali naj počakama, v bistvu isti problem kot pri vseh. Večkrat sma kontaktirala banko in nikoli se ni splačalo ali dalo. Ker je zadeva na propadajoči Probanki, me kar skrbi, da sma tu sama. V tem času sta sla z banke dva bančnika in nenazadnje trenutno sploh ni nikogar na razpolago, razen seveda gospe, ki pridno poklice če zamujamo z plačilom. Načrt odplačevanja imama v celoti napisanega v evrih, in ker imama vezano na 6-mesečni LIBOR v januarju sploh nisma dobila obvestila o novem obroku. Tudi o kakem tveganju nisem v pogodbi ničesar našla. Lahko pa pošljem kopijo pogodbe na mail ali po pošti.
Glede pomoči v društvu sem pa na razpolago 24 ur na dan, če se le spomnite, kako lahko pomagam. Oba sma zelo vesela da nam oziroma si pomagamo in se vam zahvaljujema iz srca!”
ŠE VEDNO ČAKAMO NA VABILO BANKE NA RAZGOVOR
“Pisalo se je leto 2008. Po dolgotrajnem iskanju sem končno našla stanovanje zase. Odšla sem na banko povprašat za kredit. Kam pa drugam? Zelo prijazna svetovalka mi je ponudila najbolj ugoden kredit, kredit v CHF.
Potrebovala sem 76.000 eur. Kredit v CHF je bil takrat kredit, ki sem ga lahko dobila oz. za katerega sem bila kreditno sposobna. Itak nisem imela pojma, kaj ta kredit pomeni in svetovalka mi je takrat razložila, da je vezan na švicarski frank. Ker pa sta euro in frank stabilni valuti, eden bolj kot drugi, lahko pričakujem manjša nihanja, je rekla in to je vse kar je bilo od valutnega tveganja rečeno meni. Tudi jaz imam kredit v CHF, je še dodala.
Ničkolikokrat sem slišala, PREBERI, PREDEN PODPIŠEŠ, in sem tudi pogodbo prebrala, preden sem jo podpisala.
V pogodbi je vse, o čemer sva se pogovorili. Tako sem jo podpisala.
Bila sem neizmerno vesela. Navsezadnje sem zaupala banki, dobila kredit in komaj sem čakala da se vselim v novo stanovanje.
Kredit sem vzela na UNICREDIT banki. 76 000 eur na 21 let. Imam 12 mesečni Libor. Vsakega julija dobim pošto od banke, kjer me obvestijo o novem obroku in novi obrestni meri.
Začela sem z okoli 550 eur na mesec, potem pa so se obroki vsako leto spreminjali, eno leto bolj, drugo manj. V letu 2014 sem plačevala 500 eur na mesec. Letos obroka še nisem plačala, ker imam valuto zadnji dan v mesecu ob polnoči.
Danes sem dolžna slabih 93 000 EUR???? Po skoraj sedmih letih plačevanja se mi je glavnica povečala, namesto da bi se mi zmanjšala???
Plačo dobim sredi meseca in ne vem, koliko denarja naj pustim na računu, ker nimam pojma, koliko bo 31.1. znašala moja anuiteta.
Da je pa vse skupaj še toliko bolj grozno, smo tričlanska družina z enim prihodkom, kjer nam vsak euro veliko pomeni. Plačati obrok 500 eur ali 630 eur ni mala stvar.
15.1., ko se je zgodil ŠVICARSKI FRANK, sem klicala mojega skrbnika kredita, ki pa mi je rekel, da me bodo drugi teden poklicali na sestanek, da se dogovorimo kako in kaj vnaprej. Še vedno čakam ta drugi teden in njegov klic.”
DOLŽNA VEČ KOT OB NAJETJU KREDITA
“Najina zgodba ni osamljen primer. Če upoštevamo dejstvo, da je takih kreditov za gospodinjstva v višini cca 800 mio EUR, gre po oceni za cca 8.000 – 10.000 tisoč gospodinjstev oz. družin, pri čemer je v večini šlo za stanovanjske kredite. S tem smo poganjali tudi potrošnjo (gradbena podjetja, različni mojstri,…) v tistih letih. Položaj vseh nas se je ZELO poslabšal, v pričakovanju varčevalnih ukrepov na različnih področjih pa bo samo še slabši. NAM GRE ZA PREŽIVETJE!
V marcu 2007 sva pri Hypo-Alpe-Adria bank d.d. najela kredit v višini 183 tisoč CHF, kar je takrat predstavljalo cca 113 tisoč EUR. Danes, po 7 letih in 8 mesecih odplačevanja kaže, da sva si zaradi padca tečaja EUR sposodila 191 tisoč EUR, stanje kredita pa je 121 tisoč EUR – torej 8 tisoč EUR več kot na dan, ko sva si denar izposodila. V tem času sva banki že plačala okoli 70 tisoč EUR.
Prosiva vas, da NE POSLUŠATE SAMO ARGUMENTE BANK, ki bodo na vse načine branile svoj položaj in način ravnanja, saj se jim zaradi padca tečaja EUR obetajo veliki profiti. Za Banko Slovenije pa je seveda bolj lagodno, če imajo poslovne banke profite in BS tako nima težav. Vse bolj pa so prisotne tudi domneve, da se banke sploh niso zadolževale v CHF in so vse prikazovale le na papirju, posledice valutnih nihanj pa naprtile zgolj kreditojemalcem.
Nisva nikakršna špekulanta, ki sva hotela preko nižje obrestne mere zaslužiti, temveč sva reševala stanovanjski problem najine družine (dva otroka 11 in 7 let), glede na najine zmožnosti odplačevanja kredita. Pri tem sva vzela produkt, ki so nama ga v Hypo ponudili. V Hypo so takrat dali v podpis izjavo o seznanitvi z valutnim tveganjem – torej so zadostili opozorilom Banke Slovenije. Da pa je bilo to informiranje pomanjkljivo (pokazali so nama graf gibanja tečaja EUR in CHF v preteklih letih, ki je bil v času najetja kredita brez posebnosti), tega Banka Slovenije ne ve, saj niso bili prisotni. Če je BS že od leta 2005 vedela, da so taki krediti tvegani, zakaj ni preprečila njihovo ponudbo? Sama teh opozoril v letu 2007 s strani BS nisva zaznala.
Večina bank igra v tem trenutku kar umazano igro. Najina banka naju do 19. 1. 2015 (! torej 4 dni po padcu EUR) ni NIKDAR obvestila, da je kredit, ki ga imava, tvegan – čeprav v banki trdijo, da so nas opozarjali vsako leto. Omenjeni dopis z opozorilom ima datum 14. 1. 2015, do nas je po pošti potoval pet (5) dni! Ko sva 16. 1. 2015 želela dobiti informacije od osebnega bančnega svetovalca, je bil najprej odsoten do 19. 1. 2015, v tem tednu pa sva izvedela, da je odsoten še do 26. 1. 2015. Naključje ?
Prosimo vas le za iskanje razumne rešitve, v smislu konverzije kreditov v EUR po razumni vrednosti. Del bremena v tej zgodbi morajo prevzeti tudi banke, ne pa da bodo dobile samo profite – in to na račun padca EUR, ki niti ni posledica njihove aktivnosti, temveč višje sile. Najin namen ni, da bi se nama kredit kakorkoli odpisal, temveč da ga pod normalnimi pogoji odplačava.
Najbolj pa boli ignoranca bank, naše vlade in vseh institucij, ki se napajajo iz naših davkov. Smo samo pošteni državljani in davkoplačevalci, ki si želimo svoje dolgove pošteno poplačati, in pri tem pozivamo, da nam vodstvo naše države priskoči na pomoč. ”
HVALA KAPITALIZMU
“Danes sva s partnerko v podobnem položaju kot večinoma vsi Vi, spoštovani člani društva Frank. Zato sem se odločil deliti najino zgodbo z Vami in vsemi enako mislečimi.
Leta 2008 sva s partnerko najela vsak svoj namenski stanovanjski kredit v švicarskih frankih v protivrednosti 50.000,00 eur se pravi skupaj 100.000,00 eur za dobo 20 let z obojestranskim poroštvom in zastavo nepremičnine na Hypo Alpe-Adria Bank d.d., za gradnjo stanovanjske hiše. Kredit v CHF sva vzela zato, ker nam ga je banka predstavila kot primernejšega in ugodnejšega za odplačevanje napram kreditu v eurih. CHF so nama predstavili kot stabilno valuto v razmerju z eurom. Danes, po sedmih letih odplačevanja in sprostitvi CHF-ja Švicarske centralne Banke, je najina glavnica za oba kredita narastla na cca. 58.000,00 eur se pravi skupaj na dobrih 116.000,00 eur (po sedmih letih poštenega odplačevanja!!!!). ”Hvala kapitalizmu, Hypo Alpe-Adria-Banki ter Banki Slovenije kot poštenemu regulatorju, ker so nas po njihovih besedah vsakoletno obveščali o valutnem tveganju”!!! Že po teh dejanjih vidimo, da so tako ali tako namenjene same sebi in ustvarjanju dobička na račun ljudi, ki si želimo ustvariti dostojno prihodnost nas samih in naših otrok. Niti enkrat v sedmih letih nisva s partnerko dobila dopisa, zgibanke ali brošure na temo opozorila o valutnem tveganju najema kredita v švicarskih frankih in, da nas pozivajo na razgovor o morebitni konverziji kredita iz CHF v EUR. Ravno nasprotno, na najino pobudo sva se ob prvem padcu vrednosti EUR napram CHF zglasila na Hypo Alpe-Adria Banki, pri bančnem svetovalcu, da bi naredili konverzijo kredita iz CHF v EUR. Odgovor svetovalca je bil ”se ne splača”, ker je kredit v CHF še vedno ugodnejši ter, da se bo padanje EUR napram CHF tako ali tako stabiliziralo. V sedmih letih sva poskušala narediti konverzijo dvakrat, vendar naju je bančni svetovalec vedno prepričal nasprotno. Dopis o valutnem tveganju posojila v ”švicarjih” sva dobila prvič po sedmih letih kredita šele 20.01.2015, se pravi cca. štiri dni po sprostitvi CHF-ja na valutnem trgu. V dopisu je bilo zapisano, citiram: ”Skrb za vas in vaše premoženje smo v skladu z našim sloganom >>Vaši. Z vami. Za vas.<< ”. S partnerko se jim iskreno zahvaljujeva za njihovo skrb po lastnem bogatenju na račun najinega trdega dela in odrekanja. Tako imava po sedmih letih odplačevanja za 16.000,00 eur višjo glavnico. Zelo pomembno se mi zdi pa tudi to, da v sami pogodbi ni niti v enem odstavku omenjeno valutno tveganje.
Na koncu naj še omenim, da s partnerko podpirava delovanje združenja Frank. Na podlagi tega se bova tudi midva včlanila v društvo in upam, da tudi pripomogla k skupnemu reševanju nastale situacije vseh kreditojemalcev v CHF-jih.”
DOSTOJANSTVA NI VEČ
“Najprej se vam vsem lepo zahvaljujem v svojem imenu in imenu svoje družine.
Da se vam najprej predstavim. Sem žena kreditojemalca v švicarskih frankih in mati štirih otrok, ki je že tri leta brezposelna. Tudi sama imam kredit, ki sem ga vzela leta 2009, ampak hvala bogu ni bil več v frankih.
Da začnem našo zgodbo nekje na začetku. Oba z možem izhajava iz revne družine,ki nam ni mogla omogočiti izobrazba,tako sva bila oba primorana se zaposlit pri petnajstih letih.
Ko sva se spoznala in potem poročila, sem se preselila k njemu, v njegovo sobo v stari hiši. Ko sva bila sama in na začetku z samo enim otrokom je nekako šlo, ko se nam je pridružil drugi otrok, je bila že gneča. Da ne bo kdo mislil narobe, vsak otrok je bil načrtovan po dolgem premisleku, ko sva še mislila, da nam gre dobro in ko sva bila še oba zaposlena.
O tem, da nisem bila zaželena snaha in me je tašča metala ven iz svoje kuhinje, ne bom izgubljala besed. Poskušala sva iskat vse mogoče načine za svojo streho nad glavo, ker samo ena soba nam je bila premalo. Vedela sva, da nisva veliko kreditno sposobna, v tistem času je imel zaposlitev za nedoločen čas samo mož, tako da oba nisva mogla vzet kredita. Imela sva že kratkoročnega za 6 let pri NLB, da sva sploh tisto sobico uredila. Po treh letih sva pa ugotovila, da sobica ne bo dovolj, če želiva imeti otroke. Ko sva iskala razne rešitve, nama se je na koncu zdelo, da bo za otroke najbolje, da midva potrpiva, naprosiva njegovega očeta, da nam da dovoljenje, da prizidava k stari hiši, za kaj več nisva bila sposobna. Potem sva se spet srečala s faušijo sosedov in raznih drugih, ki so potem tasta napadali, zakaj nam dovoli, samo o tem tudi ne bom zgubljala besed.
No, kot oba neizobražena in fizikalca nisva vedela, na kaj morava biti pozorna pri jemanju kredita, o kakšni borzi in nihanju tečaja da ne govorim, še sanjalo se nama ni nič o tem. Vedela pa sva, da morava dobiti toliko, da pokrijeva stari kredit, da bova imela za izkop, vse papirje in da prideva pri gradnji čim dlje. Želela sem si, da bi starejši sin imel svojo sobico, ko bo šel v prvi razred. Hodila sva od banke do banke in iskala najboljšega ponudnika. Ko sva prišla do Hypo, sva bila presrečna, stanovanjski kredit 15 let brez hipoteke. Da razložim. Hipotekarnega kredita nisva mogla dobiti, ker je zemljišče od tasta, samo prizidek je naš in tast ni dovolil hipotekaren kredit. O tem, da je ta kredit v frankih, nisva sploh razmišljala, kakšnega opozorila tudi ni bilo. Spomnim se, da so nama ponudili tudi kredit za 30 let, samo je bilo v izdanem denarju tako malo, v obrestih pa velika razlika, zato sva se odločila za 15 let. Kredit so nama odobrili 2.3.2006. Dobila sva 7.711.510,31 SIT, v CHF 50.510,10.
Bila sva presrečna, življenje se je premikalo na bolje, lahko bova zaživela po svoje, za svojo družino. Plačala sva stari kredit, plačala vse papirje in veselo začela graditi. Seveda denarja ni bilo veliko,da bi ga zapravljala za s.p., veliko sva delala sama s pomočjo prijateljev in sodelavcev. Noter je mož veliko naredil sam, napeljava vodovoda, električnih kablov z pomočjo soseda. Žal je denarja hitro zmanjkalo. Tako sem leta 2009, ko sem dobila delo za nedoločen čas, bila prisiljena vzeti kredit, ki pa na srečo ni bil več v CHF. Da sva lahko naredila strojne tlake, ometala hišo, kupila notranja vrata in garažna vrata. Ploščice in barvo za stene sva nabavljala z regresi in božičnicami, čeprav prvič je mož sam položil 150 kvadratnih metrov ploščic, prebelil hišo in položil laminat . V vseh teh letih si nisva privoščila morja, ali pa izleta, vsak višek denarja je šel v hišo. In res do 1.9.2009 se je sin preselil v svojo sobo! Uspelo nam je – do vstopa v 1. razred je imel svojo sobo. Toda to je bilo to, oba sva imela zaposlitev za nedoločen čas, res da vsak tudi kredit, ampak bila sva na svojem. Pohištvo je bilo rabljeno, fasade tudi ni, ampak imamo streho nad glavo, ki je naša. Želela sva si še enega otroka, po vseh pogovorih in kalkulacijah sva se odločila, da eden bi pa še šel čez. Ampak bog se ni oziral na naše obračune, ampak nam je poslal kar dva naenkrat. Kar je bil velik šok. No, v tem času kakšnih velikih sprememb okrog kredita nisva zaznala, ni bilo nobenih vabil na kakšne pogovore, nobenih obvestil, nič, plačevala sva, ker sva vedela, da morava. Kredit in položnice, to je prvo in sveto. Leta 2011 se je govorilo o nihanju CHF, pa je šel mož na banko vprašat, kaj se dogaja in je vprašal, kaj mu svetujejo. Rekli so, da ni težav, naj pusti tako, kot je. Potem je bilo leto 2012 – najtežje in najbolj prelomno v našem življenju. Svet se nam je sesuval. Mož je zaradi mobinga na delovnem mestu bil primoran zapustiti podjetje in je šel delat drugam in tudi jaz sem ostala brez službe, doma pa 4 otroci, stari 9, 6 in 2×2 leti in dva kredita. Nisva se dala, nekako smo živeli, praskali, čarali, morala sva preživeti.
Od sedaj pa ne vem več, če bo šlo. Kredit bom še naprej plačevala, ker vem, da moram, oba z možem imava sedaj skupaj okrog 430€ kredita. Prvič se je zgodilo, da nisem plačala vseh položnic. Ostalo nam je 70€ za skozi mesec. Naš dohodek na družinskega člana znaša 128,41€, kar predstavlja 12,88% neto povprečne mesečne plače. Upravičeni smo do 500€ OD, iz katerega plačam obrok svojega kredita in dodatno zdravstveno zavarovanje ter položnice; ostane ne nič, ponavadi je še premalo, mora še mož plačat kakšno položnico. Tako da, kje je hrana, higienske potrebščine, rjuhe, posteljnina, obleka, obutev, popravilo avta…, da ne naštevam, vsega tega ni. Dostojanstva ni več, ponosa ni več. Krivi smo si sami za marsikaj. Ampak nobeden, res nobeden nam ni nikoli niti nakazal niti omenil, da obstaja kakršnokoli valutno tveganje, da je ta kredit sporen, nevaren, nikoli. Nikoli ni nobeden omenil, da bova čez 7 let v taki situaciji, da ne bova več kreditno sposobna. Ko možu s TRR trgajo obrok kredita, mu ostane 400€ in še zavarovanje, potem smo na 350€. In ko nekdo reče, da smo špekulanti, me prizadene. Brez izobrazbe, brez interneta takrat, brez kakršnekoli vednosti, ampak polna zaupanja v bančnega svetovalca sva vzela tisto, kar nam je ponujal, v dobri veri, da ve, kaj dela. Še 6 let je pred nami, 6 dolgih let negotovosti in nič ne kaže, da bo bolje.
To je nekako naša zgodba, se opravičujem za napake, sem le navaden delavec brez izobrazbe. Ki sedaj pogodbo, ko jo berem, vse manj razumem. Tako da če bi kdo hotel prebrati našo pogodbo, mu jo z veseljem pošljem, da nam razloži, kaj je mož sploh podpisal.”
REKLI SO, DA NIČ NE TVEGAMO
Pozdravljeni,
naša zgodba se je začela leta 2007, ko sva se s partnerjem odločila, da greva na svoje. Po ogledu stanovanj in končni izbiri se je začelo iskanje najbolj ugodnega stanovanjskega kredita. Ker sem jaz imela službo za določen čas, se je tast odločil, da bo on porok in kreditojemalec pri posojilu skupaj z mojim partnerjem.
Obredli smo vse banke, ki so bile na voljo in se odločili za ponudbo Hypo banke. Takrat je bila bančnica, ki je sprovedla celotno zadevo, Barbara Zupan. Na vseh bankah so bili v ospredju krediti v CHF, kolikor se spomnim, smo dobili samo eno ponudbo v EUR in to je bilo na NLB. Povsod drugje so priporočali CHF, ker da je stabilna valuta in nič ne tvegamo z njo. Ni bilo nobene omembe o mogoči devalvaciji evra. Ravno tako po besedah bančnikov nismo bili kreditno sposobni za kredit v EUR.
Avgusta 2007 smo najeli kredit v skupnem znesku 130.448 CHF, v takratni evrski protivrednosti je to bilo 79.604,59€ z dobo odplačevanja 16 let. Začetne anuitete so znašale po cca. 230€ za mojega partnerja in tasta, torej za oba skupaj 460€.
Ko se je leta 2008 začela kazati recesija, smo se večkrat oglasili pri naši bančnici, ker smo želeli konverzijo v evre, ampak je bil njen nasvet vsakič, da naj kar pustimo vse tako kot je, da se bo trend rasti zagotovo obrnil. Leta 2010 in leta 2011 je bila zgodba enaka.
No zaradi zaupanja v njene besede smo sedaj tam, kjer smo. Glavnica kredita je danes 63180€ po sedmih letih odplačevanja, anuiteta znaša 800€. Ne vemo, kam in kako. Izgubili smo ogromno. Edina varianta za rešitev iz oderuštva je prodaja stanovanja in poplačilo kredita, ampak v tem primeru ostanemo brez strehe nad glavo.
Razen obvestil o spremembi anuitete zaradi spremembe LIBORja 2x letno, nismo od banke do prejšnjega tedna nikoli dobili nikakršnega obvestila o valutnem tveganju in konverziji.
Ravno tako v naši kreditni pogodbi ni izjave o valutnem tveganju, v banki trdijo, da je izjava podpisana in da jo imajo oni v arhivu, na kopijo še čakamo.
Situacija je težka, ampak upam, da nam bo skupaj uspelo premagati bančni sistem in se izvleči iz oderuštva. Ne želimo odpisa našega dolga, ampak želimo normalno in pošteno odplačevanje našega kredita.
Trenutna ponudba banke je višek vzvišenosti, ponujajo nam brezplačno konverzijo in kritje notarskih stroškov.”
