Page 9 - 3. izdaja_ CHFkrediti_ Nepotrebni in neprimerni

2. Nesprejemljivo tveganje

CHF-posojilo (ali posojilo v katerikoli drugi valuti, ki ni domača valuta) je produkt z vgrajenim
visokim tveganjem. Tveganja, ki jih prevzame potrošnik, ko najame tujevalutno stanovanjsko
posojilo, prvenstveno vključujejo tveganje nihanja menjalnih tečajev in tveganje obrestne mere; k
temu je treba dodati še tveganje, ki izhaja iz nižanja vrednosti nepremičnine, za nakup katere je
bilo posojilo uporabljeno, tveganje nosilca odplačevanja ter tveganje, povezano z upravljanjem
posojila na dolgi rok in s tem povezanih nenačrtovanih stroškov.15 Tveganje menjalnega tečaja je
za posojilojemalce ne le v principu, ampak tudi dejansko neomejeno, kadar nimajo niti
naravnega (prihodke in prihranke v tuji valuti) niti finančnega zavarovanja. Na drugi strani je
tveganje bank le v principu neomejeno, dejansko pa omejeno, saj so banke v večini primerov za
tečajno tveganje zavarovane z različnimi finančnimi instrumenti. Neravnovesje v pravicah in
obveznostih strank je bilo v slovenskem primeru prisotno že v času sklepanja posojilnih pogodb,
kar potrjuje tudi avtorica strokovnega članka o švicarskih kreditih v Sloveniji (STROKOVNI ČLANEK
JE BIL NAMENJEN FINANČNIM INSTITUCIJAM IN NE POTROŠNIKOM):

»Tveganja, ki izhajajo iz najetja posojila v švicarskih frankih, bremenijo predvsem
gospodinjstva. Banke so pred temi tveganji dobro zavarovane. Zaradi zaprtosti njihovih
deviznih pozicij v švicarskih frankih in izenačenosti deležev obrestno občutljive aktive in
pasive, vezane na referenčno obrestno mero LIBOR na švicarski frank, je neposredna
izpostavljenost bank tečajnemu in obrestnemu tveganju iz naslova postavk v švicarskih
frankih relativno majhna.«16

Dolgoročno posojilo z valutno klavzulo je po vsebini kompleksen finančni instrument s
potencialno neomejeno izgubo za posojilojemalca. Že sorazmerno majhna in počasna, le nekaj
odstotna apreciacija švicarskega franka napram evru na letni ravni lahko pripelje do znatnih
negativnih učinkov sprejetega tveganja, kaj šele večja apreciacija, pri kateri se lahko zgodi, da bo
posojilojemalec po večletnem odplačevanju kredita dolžan (v evrih) več, kot je v evrih prejel
posojila.17 Materializacija visokega tečajnega in obrestnega tveganja lahko v primeru
nezavarovanega gospodinjstva pripelje do izgube zastavljene nepremičnine, prihrankov in
bodočih prihodkov.

V že omenjenem strokovnem članku Banke Slovenije je na podlagi simulacij ugotovljeno, da
obstaja, ob upoštevanju zgodovinskih podatkov od 1991 dalje, 5-odstotna verjetnost, da se bo
obrok posojila v CHF podvojil glede na obrok pri posojilu v evrih, in 1-odstotna verjetnost, da bo
trikrat višji.18 Žal bodoči posojilojemalci s temi relevantnimi izračuni niso bili seznanjeni, so jih
pa poznale banke (STROKOVNI ČLANEK JE BIL NAMENJEN FINANČNIM INSTITUCIJAM IN NE
POTROŠNIKOM):

15 International Monetary Fund (IMF). (2005, julij). Austria: Selected issues (str. 9). Washington, D.C.
16 Šuler, T. (2007). Tveganost posojil v švicarskih frankih. Poročilo o finančni stabilnosti – Strokovni članki,
str. 16. Banka Slovenije. Poudarek ZF.
17 Kooperativa Zebra. (2015). Mnenje in komentar o oceni tveganosti, str. 6.
18 Šuler, T. (2007). Prav tam, str. 19.

9