Page 10 - 3. izdaja_ CHFkrediti_ Nepotrebni in neprimerni
P. 10

»Če se je posojilojemalec ob odobritvi zadolžil do maksimalne višine možnega najetja
         posojila v švicarskih frankih in je 55 % plače največ, kar lahko nameni za poplačilo posojila,
         je lahko ob sicer zelo majhni verjetnosti že čez šest mesecev nesposoben plačati celoten
         obrok posojila.«19

Valutno in obrestno tveganje predstavljata posebej velik problem v primeru stanovanjskega
posojila z dolgo povprečno ročnostjo in visokimi zneski posojila:

         »V povezavi s posojili v tujih valutah so najbolj občutljiva stanovanjska posojila
         gospodinjstvom. Gospodinjstva v primerjavi s podjetji manj intenzivno spremljajo gibanja
         na finančnih trgih in so z njimi slabše seznanjena. Stanovanjska posojila so poleg tega še
         zelo dolgoročna. Na neugodna gibanja obrestnih mer ali deviznega tečaja se lahko
         gospodinjstva odzovejo s spreminjanjem svojih odločitev glede najemanja novih posojil ali
         s poplačilom manjših, predvsem potrošniških posojil. Medtem ko imajo pri že najetih
         stanovanjskih posojilih zaradi njihove višine le malo možnosti za bistveno spreminjanje
         načina financiranja.«20

Kot ugotavlja Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB), preusmeritev na trg stanovanjskih
posojil ni bila naključna:

         »Do preusmeritve na trg stanovanjskih posojil je prišlo zato, ker so stroški ustanovitve
         hipoteke razmeroma nizki in ker se pri tem vzpostavi dolgoročen odnos s stranko
         (priložnost za navzkrižno prodajo), poleg tega pa so hipoteke navadno velike in imajo
         dolgo zapadlost, kar omogoča hitro rast sredstev banke. Poleg tega so za institucije
         hipotekarna posojila ugodna, saj zaradi njihove zavarovanosti veljajo za manj tvegana od
         drugih vrst posojil.«21

Vodstva bank so njihove notranje službe opozarjale na velika tveganja CHF-kreditov, kar nam
povedo primeri žvižgačev. Francoska bančnica je v zadevi BNP Paribas v pričanju pred sodiščem
povedala:

         »Sama sem zahtevala dokaz, da sprememba menjalnega tečaja, kot je bila predstavljena
         v produktu, ne vpliva na neodplačano glavnico, ker sem takoj razumela, da je v tem
         nevarnost produkta… Služba za trženje mi je februarja 2008 poslala enostavno Excelovo
         tabelo, na podlagi katere sem ugotovila, da je že sprememba menjalnega tečaja za 0,20,
         ki je bila predstavljena kot zanemarljiva za stranko, imela neobvladljiv učinek na
         neodplačano glavnico.« 22

19 Šuler, T. (2006). Tveganja pri posojilih v tuji valuti ter razmere v Sloveniji in drugih evropskih državah (2),
str. 27. Bančni vestnik, 12.
20 Šuler, T. (2006). Prav tam. Poudarek ZF.
21 Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB), C342/13. (2011, 22. november). Priporočilo o dajanju posojil
v tujih valutah: Pregled dajanja posojil v tujih valutah v Uniji (sekcija 1.2.1.3., op. 8.).
22 Zapisnik o zaslišanju priče gospe Chevallier Nathalie. Pritožbeno sodišče v Parizu, opravilna številka
preiskave 2437/13/3, 17. september 2015. Prevod Breda Negro Marinič, stalni sodni tolmač, 11. februar
2016, str. 4.

                                                     10
   5   6   7   8   9   10   11   12   13   14   15