Sodišče evropske unije (SEU) je ponovno ustavilo prizadevanja slovenskih bančnih lobijev, da bi kar se da dolgo zavlačevali postopke na sodiščih, ter znova presodilo v korist kreditojemalcev v CHF. Odvetnik Robert Preininger, ki je zastopal tožnika v primeru, v katerem je vrhovno sodišče postavilo predhodno vprašanje SEU, nam je posredoval izjavo, ki jo v celoti povzemamo:
“Včeraj mi je Sodišče Evropske unije (SEU) v zadevi moje stranke C -368/25 vročilo sklep z dne 24.2.2026, s katerim je razsodilo glede vprašanja slovenskega vrhovnega sodišča, ali so banke v primeru ničnosti kreditnih pogodb upravičene do nadomestila (obresti) od kreditnega kapitala, ki so ga izplačale kreditojemalcem. Slovensko vrhovno sodišče je v svojem vprašanju, ki ga je naslovilo na SEU, izrecno zavzelo stališče, da bi banke morale biti upravičene do obresti od izplačanih denarnih sredstev. Če bi bilo to stališče slovenskega vrhovnega sodišča potrjeno na SEU, bi visoki obrestni zahtevki bank v dobršni meri, če ne celo v pretežnem delu, izničili zahtevke potrošnikov. O mojem nasprotovanju tem stališčem slovenskega vrhovnega sodišča in njegovi prirejenosti pa sem že pisal in objavljal članke v strokovnih revijah. Zaradi čakanja na odločitev SEU o omenjenem vprašanju, pa je v Sloveniji trenutno prekinjenih več sto postopkov pred slovenskimi sodišči na vseh stopnjah sojenja.
SEU je s sklepom v zadevi C-368/25 razsodilo, da banke, ki so odobrile hipotekarne kredite, ko se ugotovi, da je pogodba nična, niso (!) upravičene do nadomestila za uporabo denarnih sredstev, izplačanih na podlagi takšne pogodbe, ki bi presegala vračilo posojenega kapitala. Po tej razsodbi banke do tega niso upravičene niti tedaj, če bi bilo ugotovljeno, da niso ravnale nepošteno v subjektivnem smislu, pa tudi v primeru, če kreditna pogodba, ki jo potrošnik sklene z banko, ni v nasprotju s temeljnimi obligacijskimi načeli slovenskega nacionalnega prava. Za to odločitev je SEU navedlo številne razloge. S tem je to vprašanje, ki je hromilo odprte sodne postopke, dokončno rešeno in so dokončno ovrženi vsi sistematični poskusi bank, dela slovenske pravne teorije (na podlagi plačanih in neverodostojnih pravnih mnenj) in slovenske nacionalne sodne prakse, da se slovenske potrošnike onemogoči pri uveljavljanju povračilnih zahtevkov v posledici ničnosti kreditnih pogodb. Gre za veliko in pomembno zmago, ki bo zagotovo ključno prispevala k olajšanju uveljavljanja zahtevkov potrošnikov v pravdnih postopkih zoper banke. Postopki, ki so bili prekinjeni, bodo kmalu nadaljevani in je pričakovati množične razsodbe slovenskih sodišč, ki bodo potrošnikom nedvomno v celoti prisojala denarne zahtevke v razliki med zneski izplačanih kreditov in skupnimi vsotami vseh odplačil. Postopki bodo tekli hitro in relativno enostavno.“
Zgornji primer predstavlja očitni poskus zavlačevanja postopkov, saj je SEU na enako vprašanje že odgovorilo.
Po podatkih Združenja Frank število vloženih tožb nenehno narašča, brez zavlačevalnih manevrov pa bi bile rešene bistveno hitreje. Zato ponovno pozivamo sodišča in predvsem Ministrstvo za pravosodje, da začne vzpostavljati pogoje, ki bodo skrajšali postopke in preprečevali pritiske bančnih lobijev na slovensko sodstvo.
Združenje Frank
