Zveza potrošnikov Slovenije je pred dnevi pozvala Banko Slovenije, naj se opredeli do problema posojil v švicarskih frankih, ki so se čezmerno podražila in ogrožajo slovenske kreditojemalce. Odgovor Banke Slovenije je podpisal viceguverner-namestnik guvernerja Banke Slovenije mag. Janez Fabijan. Zakon o Banki Slovenije viceguvernerju-namestniku guvernerja izrecno nalaga, da oblikuje, uveljavlja in nadzoruje sistem pravil za varno in skrbno poslovanje bank in hranilnic. Viceguverner-namestnik guvernerja je javni uslužbenec, ki je po Zakonu o javnih uslužbencih pri izvrševanju javnih nalog dolžan ravnati častno in v skladu s pravili poklicne etike. Hkrati je po Etičnem kodeksu javnih uslužbencev zavezan delovati politično nevtralno in nepristransko. Javni uslužbenec mora biti spoštljiv tako do državljanov, ki jim služi, kot do svojih predstojnikov in sodelavcev. Viceguverner-namestnik guvernerja mag. Janez Fabijan, ki ga plačujemo slovenski davkoplačevalci, je z arogantnim odgovorom Zvezi potrošnikov Slovenije glede varčevalcev v švicarskih frankih ne le grobo kršil Etični kodeks javnih uslužbencev, ampak tudi naslavljal javnost na način, ki ni vreden ljudi, ki opravljajo delo v imenu države in državljanov. V našem odzivu se ne bomo spustili na to raven, želimo samo konkretne odgovore, utemeljene na dejstvih. Izvedeti hočemo, kako in na kakšen način je Banka Slovenije obveščala banke o neustreznosti stanovanjskih kreditov v švicarskih frankih? Kako je izvajala nadzor nad bankami? Kako so banke pod nadzorom Banke Slovenije obveščale in opozarjale svoje stranke? Pri tečaju švicarskega franka je prišlo do nepričakovanega posega Švicarske centralne banke na medvalutni trg, kar na prostem trgu nikakor ni značilno in pogosto. Viceguverner–namestnik guvernerja mag. Janez Fabijan tega izjemnega dogodka prav tako ni oziroma ne bi predvidel ali pač? Najlažje je prevaliti odgovornost na navadnega državljana in ga celo ozmerjati s špekulantom. Po javno dostopnem Finančnem slovarju je špekulant oseba, »ki se ukvarja s špekulativnim investiranjem. Kot beseda že sugerira, špekulant špekulira z dogodki na kapitalskih trgih in s tem poskuša ustvariti dobiček. Običajno špekulanti trgujejo s surovinami, obveznicami, delnicami ali drugimi finančnimi instrumenti, ki nosijo nadpovprečno tveganje ter tudi možnost nadpovprečnih donosov. Najpogostejši med temi so izvedeni finančni instrumenti (npr. opcije in terminske pogodbe). V pričakovanju bodočih tržnih trendov, špekulanti kratkoročno vstopajo na trg z upanjem po hitrem in visokem zaslužku. Špekulanti so ponavadi sofisticirani in tveganju naklonjeni vlagatelji (risk lovers), ki imajo globlji vpogled v trg, na katerem vlagajo svoja finančna sredstva. Nikoli ne razmišljajo dolgoročno, temveč so zainteresirani le za kratkoročni zaslužek, ki izhaja iz pričakovane spremembe pri cenah na trgu. Njihova pričakovanja so večinoma utemeljena na ekonomskih in političnih podatkih in objavah.«
Kreditojemalci stanovanjskih posojil, vezanih na tečaj švicarskega franka, se v tej definiciji ne prepoznamo in si ne dovolimo nadaljnjih obkladanj s špekulantstvom. Poudarjamo, da nočemo, da kdorkoli namesto nas odplačuje naša posojila, ne bomo pa dopustili, da bodo dejanski špekulanti na naš račun nezakonito bogateli.
Zato Banko Slovenije v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-1) pozivamo, da nam v zakonsko predvidenem roku posreduje naslednje informacije:
- Celovito in konkretno poročilo o posojilih, ki so jih v Sloveniji registrirane banke najele v EUR (ali SIT) in CHF, ter informacijo o kreditih, ki so jih v Sloveniji registrirane banke odobrile v EUR (ali SIT) in CHF od leta 2003 do danes. Iz odgovora naj bo razvidno obdobje kreditiranja, višina aktive in pasive v EUR (ali SIT) in CHF po posamezni banki. Prosimo za pisni odgovor.
- Vsa sporočila, letake, okrožnice, navodila ali kakršnekoli druge dokumente ali pisne informacije, ki jih je Banka Slovenije od leta 2003 do danes poslala v Sloveniji registriranim bankam, objavila na svoji spletni strani ali kako drugače posredovala strokovni ali splošni javnosti. Prosimo vas za fotokopije navedene dokumentacije.
Navedeno nam posredujte na naslov:
Združenje Frank, Pernica 43, 2231 Pernica.
Naša zahteva je namenjena tudi prihodnji zaščiti kreditojemalcev in potrošnikov. Glede na dosedanje prakse se upravičeno sprašujemo, kako bo Banka Slovenije zaščitila državljanke in državljane Republike Slovenije, če bo podobno poletela v nebo evrska obrestna mera ali če pride do zloma evra? Ali pa bo zaščitila le banke?
S spoštovanjem,
Združenje Frank
Aleš Majcenovič
Predsednik društva
