Pretekli teden smo prejeli odločbo Banke Slovenije z dne 13.1.2016, ki je bila izdana na podlagi naše zahteve za dostop do informacij javnega značaja z dne 11.12.2016. Zahtevali smo informacije oziroma podatke o posojilih, ki so jih od leta 2004 do dne vložitve zahteve v Sloveniji registrirane banke najele in odobrile v SIT, EUR in CHF (zahteva se nahaja v priponki). Zanimivo branje. Naši zahtevi so sicer delno ugodili, zato so nam posredovali podatke o stanju bilančnih vsot o najetih in odobrenih kreditih v SIT, EUR in CHF za zahtevano obdobje. Sicer pa skozi skoraj vso odločbo ponavljajo mantro o zaupnosti med BS in posameznimi bankami (lepo si ščitijo hrbet!) in poslovni skrivnosti. Posebej zanimiva je paranoja BS (na koncu strani 6 in prvi stavek na strani 7) o potencialnem zlomu celega sistema. Prav neverjetno je, da se BS kiti s tem, da je več bankam zaradi slabega stanja izrekla izredne ukrepe, s katerimi je zahtevala dokapitalizacijo in odpisala tako lastnike delnic kot podrejenih vrednostnih papirjev, in da naj bi bili v času izdaje te odločbe že vidni pozitivni znaki teh ukrepov?! Gre vendar za eno večjih sramot naše države, ki jo pravkar presoja Sodišče EU v Luksemburgu, saj vam je najbrž znano, da so prizadeti mali delničarji in podrejeni obvezničarji vložili tožbe. Na 8. strani odločbe pod rimsko II so še citirali zakon, da je BS pravna oseba javnega prava, ki samostojno razpolaga z lastnim premoženjem in ima svojo finančno in upravljavsko avtonomijo, člani njenih organov odločanja pa so neodvisni pri upravljanju nalog iz njene pristojnosti, zatorej je upravičena individualne podatke bank varovati z oznako zaupno oziroma kot poslovno skrivnost. Z drugimi besedami, želijo nam sporočiti, da so nedotakljivi in da bo tako ostalo v nedogled. Upam, da jim bomo pomagali, da bodo ugotovili svojo zmoto!
Spodaj se nahaja še priponka s podatki, ki so nam jih posredovali. Kljub temu, da ne razkrivajo podatkov o bilančni vsoti, najetih in odobrenih kreditih po posameznih bankah, je mogoče vendarle nekaj razbrati. Predvsem to, da je razkorak med najetimi in odobrenimi posojili bank v CHF ogromen. Tako pade v vodo njihov argument, da so v zajetem obdobju imele tudi same obveznosti v CHF, imele so jih le v majhni meri. Iz podatkov je očitno, da banke poleg upravičene marže (obrestna mera) služijo predvsem na račun tečajnih razlik. Prav tako je mogoče videti, da so se banke skladno z višanjem vrednosti CHF proti EUR razdolževale v CHF, kolikor so sploh imele obveznosti v CHF. Ostal jim je le še manjši del obveznosti v CHF (v vrednosti 207 mio EUR), ki se ga ne morejo znebiti, morda gre za kak dogovor, kakšno vezavo, opcijo, terminsko pogodbo ali kaj podobnega, morda ima to le posamezna banka, ne vemo, ker so podatki po posameznih bankah pač poslovne skrivnosti.
Prav zato, ker želimo izvedeti, kakšna je struktura teh kreditov po posameznih bankah, smo se odločili, da se bomo na to odločbo pritožili pri Informacijskem pooblaščencu.
Banka Slovenije_Bilančni podatki_najeta_odobrena posojila_od 30.11.2004 do 30.11.2015
Zaprosilo po ZDIJZ (Združenje Frank,BS)
Združenje Frank
