Page 27 - 3. izdaja_ CHFkrediti_ Nepotrebni in neprimerni

5.1 Avstrija

OeNB je na tveganja, povezana s tujevalutnimi posojili, redno opozarjala, prav tako je pozivala k
zmanjšanju obsega tujevalutnih posojil potrošnikom. Avstrija je beležila strm porast posojil v tujih
valutah prebivalstvu od 1995 dalje, nekaj let pred vstopom v EMU (1. 1. 1999). Visok delež
tujevalutnih posojil prebivalstvu je bil v EMU območju avstrijska posebnost:

»In other EMU countries, for example, typically less than 5 percent of loans to households
and corporations are in foreign currency; in Austria, the share exceeds 20 percent. Further,
while Austria accounts for about 3 percent of total lending within the euro area, its share
of loans in Swiss francs and Japanese jen in the region are 36 and 34 percent,
respectively.«73,74

Opozorila OeNB, ki so se vrstila od začetka 2000-ih so pripomogla k temu, da so avstrijska
gospodinjstva večji delež posojil v japonskih jenih zamenjala za švicarski frank, s čimer naj bi se
povečala varnost za potrošnike, vendar pa je zadolženost prebivalstva v tuji valuti ostala visoka in
je še naprej rasla. V letu 2003 je OeNB opozorila, da kljub temu, da je trend prehajanja od
japonskega jena k švicarskemu franku mogoče oceniti kot pozitiven zaradi manjše volatilnosti
švicarskega franka, tečajno tveganje ostaja: »Nonetheless, even financing denominated in Swiss
franc carries a nonnegligible exchange rate risk.«75 76Viceguverner OeNB Tumpel-Gugerell je s
praktičnimi primeri podatkov o gibanju deviznega tečaja in obrestnih mer v preteklosti pokazal,
da so »devizni krediti posebna oblika špekulacije«, kar je bilo tudi glavno sporočilo OeNB študije
iz leta 2003 »Struktura in tveganja tujevalutnih kreditov«, ter v tej zvezi opredelil nalogo OeNB:
»Zato menimo, da je naša naloga, da prenesemo pojasnila o tveganjih, povezanih s krediti v tuji
valuti.«77 OeNB je v sodelovanju z FMA leta 2003 pripravila Minimalne standarde za podeljevanje
in upravljanje tujevalutnih kreditov. Razen priporočil, ki zadevajo upravljanje bank s posojili v tuji
valuti, je v njih zaslediti tudi ukrep, ki se nanaša na povpraševanje po posojilih:

»Within the scope of credit assessment for lending purposes, it shall be ascertained
whether the borrower has sufficient income and/or assests in order to be able to service
and repay an increased loan repayment amount on the euro basis following changes in

73 Prav tam.
74 »V drugih EMU državah, na primer, je tipično manj kot 5 % posojil gospodinjstvom in podjetjem v tujih
valutah; v Avstriji ta delež presega 20 %. Nadalje, čeprav Avstrija predstavlja okoli 3 % vsega zadolževanja v
evro območju, dosega njen delež posojil v švicarskih frankih in japonskih jenih 36 % oz. 34 %.«
75 Österreichische Nationalbank (OeNB). (2004, junij). Financial Sta bility Report, 7, str. 5.
76 »Kljub vsemu, tudi financiranje v švicarskih frankih predstavlja nezanemarljivo tečajno tveganje.«
77 OeNB – devizni krediti so posebna oblika valutnih špekulacij. (2003, 23. april). Izjava za medije. Dostopo
na: https://www.ots.at/presseaussendung/OTS_20030423_OTS0079/oenb-fremdwaehrungskredite-sind-
besondere-form-der-waehrungsspekulation (26.1.2019)

27