Page 30 - 3. izdaja_ CHFkrediti_ Nepotrebni in neprimerni

Iz odgovora BS na pismo Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) iz leta 2015 lahko razberemo odnos
slovenskega regulatorja do potrošnika, ki se tudi v prihodnjih letih ni bistveno spremenil. Ko so
bile katastrofalne posledice CHF-kreditov že jasno vidne, je BS v obrambi finančnih institucij ostro
napadla posojilojemalce in ZPS:

»… v ničemer ne prispevate k temu, da bi kreditojemalci sprejemali in se zavedali svoje
odgovornosti, da je zadolžitev njihova osebna odločitev, ter da so banke zgolj ponujale
določene produkte, po katerih je bilo takrat veliko povpraševanje. Dejstvo, da jim je
banka ob najemanju predstavila tudi kredite v švicarskih frankih in jim v takratni situaciji
tudi povedala, da so v tem primeru zaradi obrestne mere krediti ugodnejši, še ne pomeni,
da jih je zavajala in kreditojemalci so vedeli ali bi vsaj morali vedeti, saj gre za opravilno
in poslovno sposobne osebe, kakšna tveganja prevzemajo.... popolnoma v nasprotju z
Ustavo RS, ki kot ustavno kategorijo posebej izpostavlja tudi prosto gospodarsko pobudo.
Z vidika banke je samo pomembno, kako se zaščititi pred takimi tveganji. In BS je kot
nadzornik na ustrezno prepoznavanje tveganja banke opozarjala že leta 2006, kar vam je
znano.«89

Zanimivo je, da BS v pismu očita ZPS, kako ne predlaga zakona o popolni izenačitvi kreditov v
dobrem in slabem - torej točno takega kot je trenutni predlagani zakon, ki se ga banke branijo!
Sicer pa je duh pisma in posamezne trditve v njem v direktnem nasprotju z analizami
mednarodnih institucij kot so IMF, Evropski parlament, Evropska komisija, Evropski sklad za
sistemska tveganja, Evropska centralna banka, da ne omenimo sestrskih institucij v sosednji
Avstriji in številnih strokovnih člankov. Odnos Banke Slovenije do vprašanja varstva potrošnikov
finančnih storitev se tudi razhaja z aktualnimi mednarodnimi prizadevanji po vzpostavitvi treh
stebrov finančnega nadzora, kjer varstvo potrošnikov predstavlja samostojen steber ob
zagotavljanju finančne stabilnosti in upravljanju z denarno politiko.90 Razumevanje varstva
potrošnikov finančnih storitev tako danes tudi na področju prodaje kreditov gospodinjstvom
presega zgolj zaščito finančnih institucij pred tveganji in se navezuje na reguliranje in
nadzorovanje poslovnih praks (»conduct-of-business rules«), kjer so v ospredju transparentnost,
razkritje konflikta interesa, primernost produkta, ustreznost oglaševanja, vse to v skrbi za pošteno
poslovanje. Avtorji študije BEUC ugotavljajo, da je finančni nadzor v EU z vidika varstva potrošnika
na splošno nezadosten, razloge za to pa vidijo v konfliktu interesov znotraj nadzornega okvira,
pomanjkanju kompetenc in orodij, primernih za intervencijo.91 Slovenija sodi med šest držav članic
EU, kjer finančni nadzorniki ne izvajajo nadzora nad poslovnimi praksami (Avstrija, Slovenija,

89 Pismo Banke Slovenije z dne 22.1.2015, podpisan mag. Janez Fabijan, namestnik guvernerja.
90 Refiner, U., Clerc-Renaud, S. (2017, februar). Financial supervision in the EU: A consumer perspective.
BEUS, The European Consumer Organisation.
91 Refiner, U., Clere-Renaud, S. (2017, februar). Prav tam, str. 3.

30