Page 22 - 3. izdaja_ CHFkrediti_ Nepotrebni in neprimerni
P. 22

»… (je iz) priloge k Direktivi 93/13 razvidno, da je za spoštovanje zahtev transparentnosti
         bistveno, ali so v posojilni pogodbi transparentno navedeni razlog in značilnosti
         mehanizma konverzije tuje valute ter zveza med tem mehanizmom in mehanizmom,
         določenim z drugimi pogoji o izplačilu posojila, tako da lahko potrošnik na podlagi
         natančnih in razumljivih pogojev oceni ekonomske posledice, ki iz tega zanj izhajajo …«

          Bratina B. (2015, 3. marec). Strokovno pravno mnenje v zvezi z uporabo in vsebino predhodne
          odločbe Sodišča Evropske unije v zadevi C-26/13 v primeru kreditojemalcev v Republiki Sloveniji
          (str. 7-8).

Ekstenzivno trženje kreditov v tujih valutah je potekalo v obliki oglaševalnih kampanj, s pomočjo
informativnih letakov in na spletnih straneh bank. Nekaj primerov lažnega in zavajajočega
oglaševanja:

         UNICREDIT:
         »Stanovanjski kredit z valutno klavzulo v CHF je idealna rešitev, ki zagotavlja, da se višina
         mesečne anuitete ne bo bistveno večala!«

         »Oprite se na trdno valuto!«

         »Stanovanjski krediti Bank Austria Creditanstalt so pravi naslov, če si želite privoščiti nekaj
         večjega.«

         NKBM:
         »Ugoden kredit je cenejši, zato si lahko s prihrankom odmerite prostornejši dom!«

         »Kot novost vam ponujamo zelo ugodne kredite vezane na CHF!«

         ADDIKO:
         »Pika na i pri Hypo Alpe Adria bank d.d. lahko pridobite tudi kredit na podlagi hipoteke!
         Prednosti: višji zneski kredita v valuti SIT, EUR ali CHF, daljša doba odplačevanja,
         prilagodljiva kreditna sposobnost, stroški zavarovanja s hipoteko so pri višjih zneskih
         kredita praviloma nižji. Slabosti: /«

         »Stanovanjski kredit z devizno klavzulo: Nekaterim pomeni uresničitev sanj ureditev
         stanovanjskega problema!«

         »Za vas smo tako pripravili stanovanjska posojila z valutno klavzulo in konkurenčno
         obrestno mero!«

Banke so zavajale tako, da so pozornost potrošnika usmerjale zgolj v prednosti nižjih obresti in
nižjega začetnega obroka, medtem ko so tečajno tveganje zamolčale. Pri tem ne gre spregledati,
da so bili navedeni oglasi del jasno začrtane marketinške strategije, kot piše v že omenjenem
Letnem poročilu 2006 ene od večjih bank v Sloveniji:

                                                     22
   17   18   19   20   21   22   23   24   25   26   27