Page 32 - 3. izdaja_ CHFkrediti_ Nepotrebni in neprimerni

Glavni razlog za neprimernost kreditiranja gospodinjstev v CHF je v desetletja dolgem trendu rasti
vrednosti CHF. Banke so to v finančnih krogih znano dejstvo namerno zamolčale.

Pomanjkanje avtonomije slovenskega nadzornika napram finančnim institucijam se izkazuje tudi
s kadrovsko cirkulacijo med BS in ZBS ter pisno izjavo Vlade RS o problematiki CHF-kreditov iz 2015,
ki so jo skupaj pripravili vlada, ministrstva, BS in interesno združenje bank (ZBS).95 Gre za
nesprejemljivo sprego kapitala in oblasti. Že samo dejstvo, da je Vlada RS v sporu med bankami
in potrošniki podala izjavo v družbi Združenja Bank Slovenije (ZBS), pa priča o odsotnosti
demokratičnih standardov v Republiki Sloveniji.

Banke se na opozorila Banke Slovenije o tveganjih seveda niso odzvale. Maja 2005 BS v Poročilu o
finančni stabilnosti opozarja na relativno visoko volatilnost švicarskega franka, kar pa ne vpliva
na zmanjšanje ponudbe posojil v tujih valutah. Nasprotno, v poročilu iz naslednjega leta, maja
2006, preberemo (OPOZORILO JE NAMENJENO FINANČNIM INSTITUCIJAM IN NE POTROŠNIKOM):

»Dodatno na povečanje zadolževanja prebivalstva vpliva prilagodljivejša ponudba
potrošniških in stanovanjskih posojil bank. V valutni strukturi se je lani močno povečal
delež deviznih posojil prebivalcem in sicer v stanju ob koncu 2005, na 9.5%... V neto
povečanju posojil prebivalcem pa so devizna posojila predstavljala že 40.2 %, kar je
bistveno več kakor v letu 2004 (7.4%) … Tako je razlika nadaljevanje agresivne politike
kreditiranja prebivalcev v Sloveniji, ki jo izvajajo predvsem tuje banke … Glavni kriterij
bank pri odobravanju posojil je razmerje med mesečnim odplačilom posojila in dohodkom
kreditojemalca. Z znižanjem obrestnih mer in podaljšanjem ročnosti novih posojil se je
povečalo število gospodinjstev, ki so zadostila kriterijem bank in so lahko najela
stanovanjska posojila. Povečana dostopnost stanovanjskih posojil je glavni razlog za
hitro naraščanje zadolževanja in povečanje povpraševanja na stanovanjskem trgu.«96

Julija 2006 zato sledi pismo upravam vseh bank in hranilnic, v katerem BS opozarja (PISMO JE BILO
NAMENJENO FINANČNIM INSTITUCIJAM IN NE POTROŠNIKOM):

»V zadnjem času je v slovenskem finančnem prostoru opazen porast kreditiranja v tuji
valuti, ki ni evro, porast kreditiranja, vezanega na tujo valuto, ki ni evro, ter pojav novih
kreditnih produktov, ki imetnika (finančnega investitorja – posameznika) izpostavljajo
tržnemu tveganju… da morajo imeti banke vzpostavljen ustrezni sistem kreditiranja
tujevalutnih kreditov, ki komitente izpostavljajo tečajnemu tveganju, z zahtevo po
celovitem informiranju strank o lastnostih teh produktov, vključno o tveganjih, ki jih ti
produkti nosijo, ter z zahtevo po pravilnem ugotavljanju kreditne sposobnosti
komitentov, upoštevaje vpliv tečajnih tveganj na kreditno sposobnost.«97

Pismo upravam bank in hranilnic nima pričakovanega učinka. V Poročilu o finančni stabilnosti iz
maja 2007 zato BS ponovno opozarja (OPOZORILO JE NAMENJENO FINANČNIM INSTITUCIJAM IN
NE POTROŠNIKOM):

95 Sklep Vlade RS, št. 40300-2/2015/4.
96 Banka Slovenije (BS). (2006, maj). Poročilo o finančni stabilnosti, str. 6.
97 Banka Slovenije (BS). (2006, julij). Pismo bankam in hranilnicam, oznaka 24.20/558-NVČ.

32