Page 28 - 3. izdaja_ CHFkrediti_ Nepotrebni in neprimerni

exchange rate. The requirements for collateral to be provided shall be based on this
increased amount.«78,79

Ker merila niso bila specifična, so dopuščala kreditnim institucijam diskrecijo pri implementaciji.
Trend rasti se je zato nadaljeval in OeNB je v Poročilu 2005 zapisala:

»Although it appears quite rational to accept the higher volatility of e.g. the Japanese yen
only with correspondingly higher interest rate advantages, the latter should not be the
sole decision-making criterion. Instead, currency risk should also be taken into account.
In view of the continuing uptrend in loans issued to households, it seems appropriate that
lending banks further promote customers risk awareness in this field.«80,81

Avstrijska centralna banka je povečanje povpraševanja po tujevalutnih kreditih s strani
gospodinjstev eksplicitno pripisala nezadostni obveščenosti potrošnikov. Naraščanje
zadolževanja v tuji valuti se je namreč že od 2002 povečevalo predvsem na račun gospodinjstev,
v 2006 je bilo 31,5 % vseh novosklenjenih posojil gospodinjstvom v tuji valuti, medtem ko se je na
drugi strani zadolževanje podjetij v tuji valuti zniževalo. Leta 2006 je OeNB ponovno ugotovila, da
gospodinjstva niso primerno obveščena in izdala že omenjeno brošuro.

V drugi polovici 2008 je vrednost švicarskega franka napram evru močneje zrasla, kar je vplivalo
na kreditno breme gospodinjstev. Oktobra 2008, ob izbruhu krize, je FMA bankam poslala
priporočilo, da PRENEHAJO S TRŽENJEM TUJEVALUTNIH POSOJIL, ki so mu kreditne institucije
sledile:

»In October 2008, because of systemic risk, the Austrian market supervisor called on banks
to halt foreign currency lending to consumers. The call was later extended to subsidiaries
of Austrian banks in central and eastern Europe.« 82, 83

V dopolnjenih Minimalnih standardih podeljevanja in upravljanja tujevalutnih posojil iz začetka
leta 2010 je zapisano, da tujevalutna posojila niso primerna kot masovni proizvod:

78 Financial Market Authority (FMA). (2003, 16. oktober). Minimum Standards for granting and managing
foreign currency loans (FMA-FX-MS).
79 »V sklopu preverjanja kreditne sposobnosti posojilojemalca je treba tudi oceniti, ali ima ta dovolj
prihodkov in/ali premoženja, da bi lahko z njimi servisiral in odplačal povečan dolg v evrih na račun
sprememb v valutnih tečajih. Zahteve po povečanem jamstvu naj temeljijo na takšnem povečanju dolga.«
80 Österreichische Nationalbank (OeNB). (2005, december). Financial Stability Report, 10, str. 42.
81 »Čeprav se zdi racionalno, da sprejemamo višjo volatilnost na primer japonskega jena, zgolj ob prednostih
temu primerno višjih obrestnih mer, to pri odločanju ne bi smelo biti edini kriterij. Poleg tega je treba
upoštevati tudi valutno tveganje. V luči nadaljevanja trenda rasti tujevalutnih kreditov za gospodinjstva je
potrebno, da kreditne banke še naprej ozaveščajo stranke o tveganjih na tem področju.«
82 Financial Services User Group (FSUG). (2916, oktober). For better supervision and enforcement in retail
services. Dostopno na: https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/file_import/1610-supervision-
enforcement-retail-finance_en_0.pdf
83 »Oktobra 2008 je, zaradi sistemskega tveganja, nadzornik nad avstrijskim finančnim trgom pozval banke,
naj prenehajo s prodajanjem tujevalutnih posojil potrošnikom. Poziv je bil kasneje razširjen tudi na
podružnice avstrijskih bank v srednji in vzhodni Evropi.«

28