Page 33 - 3. izdaja_ CHFkrediti_ Nepotrebni in neprimerni

«Kot smo že omenili, je tudi leta 2006 prišlo do občutnega povečanja stanovanjskih posojil
… V letu 2006 se je najbolj – na 20.8 % - povečal delež stanovanjskih posojil v švicarskih
frankih in z valutno klavzulo, vezano na švicarski frank, medtem ko je bil njihov delež ob
koncu 2005 12-odstoten. Pri novih stanovanjskih posojilih v zadnjem četrtletju 2006 je še
opaznejše večanje deleža posojil, vezanih na švicarski frank. Novosklenjena posojila v
švicarskih frankih skupaj s posojili z valutno klavzulo, vezano na švicarski frank
predstavljajo že 31 %. Največ novih posojil v švicarskih frankih odobrijo banke v večinski
tuji lasti, v letu 2006 42.5 % novih stanovanjskih posojil oziroma 28.8 % posojil
gospodinjstvom … Vendar je še posebno pri stanovanjskih posojilih oziroma pri posojilih z
zelo dolgo ročnostjo potrebna previdnost in zavedanje o tveganju. Predvidljivost gibanja
tečaja švicarskega franka je šibkejša, kot je bila v zadnjih nekaj letih predvidljivost
gibanja tečaja tolarja v evrih. Če bi se povečala globalna neravnovesja ali pa bi prišlo do
pretresov na kapitalskih trgih in zatekanja v varne naložbe in varne valute, bi se lahko
posojilo v švicarskih frankih povečalo zaradi apreciacije švicarskega franka … Banke imajo
pri odobravanju stanovanjskih posojil vedno bolj prilagodljivo ponudbo.«98

Vedno bolj prilagodljiva ponudba je pomenila, da so banke zniževale kreditne standarde in s tem
dvigovale oceno kreditne sposobnosti posojilojemalcev. Kot ugotavlja T. Šuler:

»Povečuje se delež investicije, ki ga je banka pripravljena financirati, in lahko pri nekaterih
bankah doseže tudi 100 %. Banke so ob zastavi nepremičnine posojilojemalcu pripravljene
precejšen delež posojila izplačati tudi v gotovini. Nenazadnje pa se povečuje tudi razmerje
med obrokom posojila in prejemki posojilojemalca. Še pred nekaj leti so banke odobravale
posojila le do višine, pri kateri je obrok posojila predstavljal tretjino prihodkov komitenta.
V zadnjem času lahko to razmerje doseže tudi do 2/3 prihodkov, večina bank pa kot
najvišje dopustno razmerje med obrokom posojila in prihodki posojilojemalca opredeljuje
mejo 55 %. Banke pogosto poleg plače upoštevajo tudi druge prejemke posojilojemalca.«99

V pismu upravam bank in hranilnic iz decembra 2007, po sprejetju Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK-B), Banka Slovenije zaostri pričakovanja do
bank (PISMO JE BILO NAMENJENO FINANČNIM INSTITUCIJAM IN NE POTROŠNIKOM):

»… banka komitentu vedno najprej oziroma prednostno predstavi svojo ponudbo
produktov v evrih, ter na tej osnovi izračuna kreditno sposobnost komitenta, in da banka
za komitenta, ki želi posojilo v tuji valuti ali posojilo vezano na tujo valuto, oceni kreditno
sposobnost upoštevajoč manj ugodne pogoje najemanja enakega posojila v EUR. Tako
ugotovljeni znesek predstavlja najvišji možni znesek posojila v protivrednosti v tuji
valuti.«100

98 Banka Slovenije (BS). (2007, maj). Poročilo o finančni stabilnosti, str. 9.
99 Tatjana Šuler (2007). Prav tam.
100 Banka Slovenije (BS). (2007, december). Pismo bankam in hranilnicam, oznaka 24.40-1265/07-GK.

33