Page 36 - 3. izdaja_ CHFkrediti_ Nepotrebni in neprimerni

postavljen za okoli 50 % višje kot za enako posojilo v poljskih zlotih) in da banke informirajo
posojilojemalca o tečajnem tveganju v obliki izdelave scenarija, ki predvideva vsaj 20 %
depreciacijo zlota.108 Ukrepi so prinesli pozitivne rezultate, vendar zgolj začasno. V času inflacije
cen nepremičnin je namreč prišlo do nove rasti tujevalutnih posojil, tako da konec 2007 in v
začetku 2008 ni bilo več razlik v višini dohodkov posojilojemalcev, ki so vzeli posojilo v domači in
tuji valuti. To pomeni, da delovanje kreditnih institucij na Poljskem ni bilo skladno z nacionalno
regulacijo. Poljski primer, ko so kreditne institucije zaobšle nacionalno zakonodajo, pa ni bil edini,
podobno oceno najdemo tudi za Hrvaško:

»The Croatian national Bank has been using a variety of masures since 2003 to slow credit
growth in foreign currencies and tackle household indebtedness, but success has been
modest ‘due to the fact that banks did not take account of the regulations’.«109,110

Predvsem baltske države, Romunija in Bolgarija so sprejele tudi ostrejše ukrepe:

»V Romuniji posojila v tuji valuti ne smejo predstavljati več kot 300 % kapitala banke,
Latvija je zaostrila zahteve glede obveznih rezerv. Estonija je znižala olajšavo v izračunu
dohodnine za plačane obresti na stanovanjska posojila in poskuša to olajšavo tudi v celoti
ukiniti. V teh državah so uporabili tudi bonitetne ukrepe, dvignili so kapitalske zahteve,
zlasti za stanovanjska posojila, postavili strožje zahteve glede oblikovanja rezervacij in
razvrščanja posojil v bonitetne razrede.«111

V ECB pregledu makrobonitetnih politik, ki so jih uvedle evropske države od 1990ih dalje, še
posebej v odgovor na tveganja, ki jih je prinašalo kreditiranje v tuji valuti, so v pozitivni luči
izstopale Hrvaška, Madžarska, Poljska in Romunija.112 Kljub visokemu deležu tujevalutnih posojil
se Slovenija v tistem obdobju uvršča med bolj zadržane države, še posebej ko gre za ukrepe na
strani posojilojemalca (LTV, DTI, omejitve kreditiranja v tuji valuti). ECB izpostavlja pomen
ustreznega in pravočasnega reagiranja in ugotavlja, da so mnoge države na porast tujevalutnega
kreditiranja reagirale prepočasi.

V dokumentu ESRB iz leta 2011 je v razdelku Priporočilo A, ki je namenjeno krepitvi zavedanja
posojilojemalcev o tveganjih, zapisano, da so visoki standardi obveščenosti potrošnika pogoj tudi
za odgovorno ravnanje finančnih institucij, ki se postavlja kot ključni problem:

108 Polish Financial Supervision Authority (KNF). (2006, april). Recommendation S (concerning best practices
in mortgage lending), dopolnjena v 2008. V letu 2010 KNF izda nova priporočila Recommendation T
(concerning best practice of risk management of retail credit exposure).
109 Evropski parlament in Generalni direktorat za notranje politike (2018, junij). Zavajajoče prodaje
finančnih produktov: Hipotekarni kredit, str. 17.
110 »Hrvaška centralna banka je od leta 2003 dalje uporabljala vrsto ukrepov za upočasnitev rasti
tujevalutnih posojil in obvladovanje zadolženosti gospodinjstev, a s skromnim uspehom, »iz razloga, ker
banke regulative niso upoštevale.«
111 Šuler, T. (2006). Tveganja pri posojilih v tuji valuti ter razmere v Sloveniji in drugih evropskih državah
(2), str. 28. Bančni vestnik, 12.
112 ECB. Financial stability report, 2014. Dostopno na:
https://www.ecb.europa.eu/pub/pdf/fsr/art/ecb.fsrart201405_01.en.pdf?065a578b93eaf7d52277f690f8
76d2e8

36