Page 35 - 3. izdaja_ CHFkrediti_ Nepotrebni in neprimerni

člen kreditne pogodbe.103 Banka Slovenije se je pri pregledu formalistično zadovoljila s tem, da so
banke kreditojemalcem dajale v podpis vsebinsko prazno izjavo o tem, da sprejemajo vsa
tveganja, ni pa preverjala izpolnjevanja pojasnilne dolžnosti v smislu vsebine informacij, ki so jih
banke dejansko posredovale potrošnikom. Sodišče EU je v Sodbi v zadevi C-186/16 ugotovilo, da
podpisana izjava ne zadošča kriteriju izpolnjene pojasnilne dolžnosti. 104

5.3 Moralni hazard finančnih institucij

Očitno je, da je bila reakcija nadzornih organov v Avstriji in Sloveniji na nezadržno širjenje CHF
kreditov nezadostna. Takšen zaključek potrjujejo tudi analize Evropske centralne banke (ECB) o
ukrepih, ki so jih sprejele države EU v zvezi s hitro rastočim trgom tujevalutnih posojil nebančnemu
sektorju:

»The experience gained so far indicates that the effectiveness of these measures has been
rather limited. Although a variety of factors appear to explain this, what has been
particularly important is the persistence of wide differentials in the interest rates paid on
loans in domestic currency over those paid in foreign currency, as well as the intensity of
bank competition.«105,106

Med razloge za premajhno vlogo opozoril, ki so jih dajale nadzorne institucije, Evropski odbor za
sistemska tveganja (ESRB) doda še moralni hazard finančnega sektorja:

»Zdi se, da opozorila, ki so običajno prvi poskus reševanja nekega tveganja, pri omejevanju
čezmernih ravni posojil v tujih valutah niso bila učinkovita. To je sicer lahko posledica
napačnega zaznavanja tveganja (tj. subjekti na trgu tveganj ne ocenjujejo na isti ravni kot
pristojni organi), vendar najverjetneje izhaja iz napačnih spodbud. Obstaja namreč
moralni hazard, saj institucije pričakujejo javno podporo, kadar so dejavnosti, s katerimi
se ukvarjajo, tako tvegane in razširjene, da bi situacija, v kateri take podpore ne bi bilo,
še bolj ogrozila finančno stabilnost in realno gospodarstvo.«107

Učinkovitejši od opozoril so bili na strani povpraševanja ukrepi, ki so zaostrili kriterije za pridobitev
posojila, kot je razmerje med višino posojila in vrednostjo zavarovanja ter med višino posojila in
dohodkom. Med tranzicijskimi državami je takšne ukrepe relativno zgodaj sprejela Poljska. Poljski
pristojni organ je aprila 2006 izdal priporočila, v katerih se od bank pričakuje zvišanje kriterija
kreditne sposobnosti, ob upoštevanju 20 % depreciacije domače valute in rasti tujih obrestnih
mer na raven domačih (kriterij kreditne sposobnosti za posojilo v švicarskih frankih je bil tako

103 Banka Slovenije (2015, 11. marec). Izpostavljenost bank iz naslova posojil v CHF oz. z valutno klavzulo
vezano na CHF. Izjava za javnost.
104 Sodišče EU. (2017, 20. september). Sodba v zadevi C-186/16.
105 Evropska centralna banka (ECB). (2010, junij). Financial stability review, str. 161.
106 »Do sedaj pridobljene izkušnje kažejo, da je učinkovitost teh ukrepov precej omejena. Čeprav to lahko
pojasnimo s celo vrsto faktorjev, je še posebej pomemben stalen obstoj velikih razlik v obrestnih merah za
posojila v domači in za posojila v tuji valuti ter intenzivnost tržne konkurenčnosti bank.«
107 Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB), C342/13. (2011, 22. november). Priporočilo o dajanju
posojil v tujih valutah: Pregled dajanja posojil v tujih valutah v Uniji (sekcija III.2).

35