Page 34 - 3. izdaja_ CHFkrediti_ Nepotrebni in neprimerni

Kljub intervenciji BS, da bi z zaostrovanjem kriterijev pri odobravanju posojil zmanjšala
dostopnost do CHF-kreditov, se njihov pohod nadaljuje, kot sledi iz Poročila o finančni stabilnosti
iz maja 2008 (OPOZORILO JE NAMENJENO FINANČNIM INSTITUCIJAM IN NE POTROŠNIKOM):

»Pri stanovanjskih kreditih je delež tujih valut visok in še narašča. V lanskem letu je prišlo
do izrazitega povečanja deleža stanovanjskih posojil z valutno klavzulo ali nominiranih v
švicarskem franku, in sicer na 29 % po stanju ob koncu leta 2007. Med temi posojili so se
izrazito povečala posojila, nominirana v švicarskem franku, ki so predstavljala 11.9 % vseh
stanovanjskih posojil … V zadnjem četrtletju se je delež posojil v švicarski frankih v
novosklenjenih stanovanjskih posojilih približal 39 %, skupaj z valutno klavzulo v
švicarskih frankih pa 47 %. Tečajno in obrestno tveganje za gospodinjstva povečuje tudi
dejstvo, da gre za posojila, katerih dolga povprečna ročnost se še podaljšuje, in za veliko
skupino gospodinjstev z visoko stopnjo zadolženosti. V prvem četrtletju 2007 se je z večjo
depreciacijo evra napram CHF že uresničila grožnja tečajnega tveganja. Skoraj 70 % novih
stanovanjskih posojil so v letu 2007 odobrile banke v večinski tuji lasti. V teh bankah
dosegajo posojila v CHF več kot 50 % delež. V letu 2007 so se tudi manjše domače banke
aktivneje vključile v financiranje stanovanjskih posojil gospodinjstvom v CHF s skoraj 12 %
deležem v svoji ponudbi (v 2006 le 1 %).«101

Razlog, da so v letu 2007 tujevalutne kredite začele v večji meri tržiti tudi domače finančne
institucije, so bili konkurenčni pritiski. Evropski odbor za sistemska tveganje (ESRB) potrjuje, da
gre za razširjeno poslovno prakso v regiji:

»Banke v tuji lasti so s svojim potencialom za rast prispevale k večanju konkurenčnih
pritiskov na kreditnih trgih, predvsem skoncentrirano na trgu stanovanjskih kreditov (ko
gre za gospodinjstva, op.avt.)... Posledice konkurenčnih pritiskov so imele dve posledici:
konkurenčno okolje je prisililo tudi bolj konzervativne institucije, da so vstopile na trg
dajanja posojil, da ne bi izgubile svojega tržnega deleža, kar je najbrž sovpadalo z
zniževanjem kreditnih standardov. Po drugi strani so lahko institucije zaradi precejšnjih
razlik v obrestnih merah določale višje profitne marže in provizije kot pri posojilih v
domači valuti ter tako izboljšale svoje poslovne rezultate (kar je še okrepilo konkurenčni
pritisk na banke, ki v svoji ponudbi niso imele posojil v tujih valutah). V primeru posojil z
valutno klavzulo so institucije ustvarile dodaten dobiček na račun tečajnih razmikov, ko
so pretvorile obroke posojila iz domače valute ali vanjo.«102

Banka Slovenije je leta 2008 izvedla tematski pregled kreditiranja fizičnih oseb v CHF pri izbranih
bankah s ciljem ugotovitve izpostavljenosti kreditiranja v CHF, pregleda kreditne sposobnosti ob
odobritvi kreditov in ugotovitve, ali so banke seznanjale komitente s tveganji zadolževanja v CHF.
Banka Slovenije je ob izvedenem nadzoru ugotovila, da so vse banke, z izjemo ene, priporočila BS
upoštevale, in sicer, da so banke pred podpisom pogodbe predložile komitentu v podpis izjavo, s
katero se komitent zavezuje, da je seznanjen z vsemi tveganji, ali pa so banke ta stavek vključile v

101 Banka Slovenije (BS). (2008, maj). Poročilo o finančni stabilnosti, str. 9.
102 Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB), C342/13. (2011, 22. november). Priporočilo o dajanju
posojil v tujih valutah: Pregled dajanja posojil v tujih valutah v Uniji (sekcija 1.2.1.3.).

34