Page 37 - 3. izdaja_ CHFkrediti_ Nepotrebni in neprimerni

«Z odpravljanjem asimetrije informacij med posojilojemalci in posojilodajalci se lahko
zmanjša zaskrbljenost glede finančne stabilnosti, izboljša zavedanje posojilojemalcev o
tveganjih in spodbudi odgovorno dajanje posojil«, in »Nacionalnim nadzornim organom
in državam članicam se priporoča, da od finančnih institucij zahtevajo, da
posojilojemalcem dajo ustrezne informacije o tveganjih pri dajanju posojil v tuji valuti. Te
informacije bi morale posojilojemalcem zadostovati za sprejetje poučenih in preudarnih
odločitev ter bi morale vsebovati vsaj to, kako bi na odplačilo posojila vplivala zelo velika
depreciacija zakonitega plačilnega sredstva države članice, kjer ima posojilojemalec
stalno bivališče, in povečanje tujih obrestni mer.«113

Priporočila ESRB sodijo med preventivne ukrepe, ki naj zmanjšajo spodbude bank za ravnanja, ki
imajo negativne eksternalije za družbo. Takšen ex ante pristop je značilen za evropske
regulatorje, medtem ko so ameriški regulatorji finančnim institucijam kot odgovornim za krizo
naložili tudi ex post finančne kazni. Med neprimerna ravnanja, za katera so morale plačati globo,
ko so se pogodile z regulatorjem, sodi tudi zavajajoča prodaja (»mis-selling«) finančnih
produktov nepoučenim potrošnikom. V letih 2009 - 2016 so kazni v ZDA znesle 321 milijard
dolarjev, v Evropi zgolj 20 milijard, od tega večina v Veliki Britaniji. Od celotnega zneska so ameriški
regulatorji dobili 179 milijard dolarjev, ostalo je bilo namenjeno za poplačilo oškodovanih
strank.114 Evropski regulatorji so finančne institucije v po-kriznem obdobju obravnavali mnogo
milejše kot ameriški in jih niso finančno kaznovali za neprimerna ravnanja. V poročilu Evropskega
parlamenta je v zvezi s tem izrecno zapisano, da bi bilo treba tudi na evropski strani povečati
punitivni pristop do finančnih institucij in s tem uravnotežiti ukrepe:

»To achieve optimum level of deterrence and ensure proper conduct by banks, the
institutional design of the penalty system must strike a balance between options available
– that is between deterrence of particular conduct through ex posto penalties and ex
ante oversight and forward-looking guidance of supervisors through informal
enforcement means.« 115,116

Boj slovenskih kreditojemalcev, ki jih nadzorne in vladne institucije množično pošiljajo po pravico
na sodišča, namesto da bi same izrekle bankam globo za storjeno škodo, odpoved pomoči s strani
zakonodajalca, ki zavrača sprejetje sistemskega zakona in dolgotrajni postopki na sodiščih, kjer je
bila večina sodb na prvi stopnji izrečena v dobro bank, so naš domači odraz šibkosti nadzornih,
političnih in pravnih institucij, ki bančnemu sektorju ne želijo in ne znajo izstaviti računa za
pretekle nepravilnosti.

113 Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB), C342/13. (2011, 22. november). Priporočilo o dajanju
posojil v tujih valutah: Priporočila A.
114 Boston Consulting Group (2017) Global risk 2017: Staying the course in banking report. Dostopno na
https://www.bcg.com/publications/2017/financial-institutions-growth-global-risk-2017-staying-course-
banking.aspx (26.1.2019)
115 Carletti, E. (2017, marec) Fines for misconduct in the banking sector – what is the situation in the EU?
Evropski parlament: Economic governance support unit.
116 »Da bi dosegli optimalno stopnjo odklanjanja in zagotovili primerno ravnanje bank, morajo
institucionalni kazenski mehanizmi vzpostaviti ravnotežje med razpoložljivimi opcijami - odvračanjem od
neprimernega ravnanja z ex post kaznovanjem in ex ante nadzorom ter vodilnimi smernicami nadzornikov
v sklopu neformalnih sredstev pritiska.«

37