Page 11 - 3. izdaja_ CHFkrediti_ Nepotrebni in neprimerni

Podobno je izjavil tudi bančnik, ki je bil v eni od slovenskih bank zadolžen za področje obvladovanja
tveganj:

»Ko so mi iz uprave dali v pregled produkt CHF-krediti, sem po hitrem izračunu ugotovil,
da že male spremembe v tečaju lahko povzročijo velike težave pri odplačevanju, in sem
odsvetoval ponujanje tega produkta. Uprava me je zavrnila z besedami, da sem bolj
papeški od papeža, in da tako ali tako vsi tržijo te kredite.«23

Na podlagi povedanega se zastavlja vprašanje, ali je finančni proizvod v obliki nezavarovanega
dolgoročnega posojila, vezanega na tujo valuto, še posebej za namen nakupa stanovanja,
primeren in potreben za množično prodajo gospodinjstvom. Odgovor s strani H.J. Dubela in S.
Walleya, finančnih strokovnjakov iz Finpolconsulta in Svetovne banke je odločno negativen, ko
gre za okolja z nizko inflacijo, kakršno je bilo na prelomu tisočletja tudi slovensko:

»In low inflation economies, the social case for foreign currency loans is largely absent:
they have been pushed by foreign banks as market entry instruments, preferred by
consumers as a seemingly less expensive alternative to local currency loans on non-risk-
adjusted basis, and in isolated cases have been used as a tool for carry-trade speculation
and bank fee maximization. In these cases, we advocate for limiting the product to specific
cases (for example, matching borrower income) or banning it.« 24,25

Tudi Poravnalni svet pri Združenju bank Slovenije v mnenjih, izdanih v zadevah CHF-kreditov, ne
najde pravega razloga za uporabo valutne klavzule: »Valutna klavzula ima v tem primeru očitno
drugačen pomen, kot so ga imele valutne klavzule v pogojih hiperinflacije, ko je bila valutna
klavzula v funkciji ohranjanja dejanske vrednosti denarne izpolnitve in je bila izrazito v upnikovem
interesu.«26 V čem je ta - očitno drugačen - pomen? Poravnalni svet se je previdno izognil
eksplicitnemu poimenovanju valutne klavzule v CHF-kreditih kot prevzemanju prenosnega
tveganja, ki posojilojemalca spremeni v »carry traderja.« In ne izogne se mu slučajno –
sprememba jemalca dolgoročnega stanovanjskega posojila v visokem znesku v nezavarovanega
nosilca tveganja predstavlja problem v primeru, ko se posojilojemalec ne zaveda izjemnega
tveganja, ki ga prevzema in ni celovito seznanjen z vsemi implikacijami odločitve, ki so lahko
zanj in njegovo družino dramatične. Strokovna literatura finančni instrument za prenos tveganja

23Klapš, S. (2018, 27. november). Krediti v švicarskih frankih: Zavajajoče tolmačenje sklepov vrhovnega
sodišča. Večer. Dostopno na: https://www.vecer.com/krediti-v-svicarskih-frankih-zavajujoce-tolmacenje-
sklepov-vrhovnega-sodisca-6619552. (26.1.2019)
24 Dübel H.J., Walley S. (2010). Regulation of Foreign Currency Mortgage Loans: The case of transition
countries in Central and Eastern Europe (str. 75). World Bank Group: Open Knowledge Repository. Dostopno
na: https://openknowledge.worldbank.org/handle/10986/12943
25 »V gospodarstvih z nizko stopnjo inflacije tujevalutna posojila večinoma nimajo družbene vloge:
promovirale so jih tuje banke kot instrumente za vstop na trg, za posojilojemalce so bila atraktivna kot na
videz cenejša alternativa posojilom v domači valuti z zanemarljivim tveganjem, v posameznih primerih pa
so se uporabljala kot orodje za špekuliranje s prenosnim tveganjem in povečevanje bančnih provizij. V teh
primerih (op. v gospodarstvih z nizko stopnjo inflacije) se zavzemamo za omejevanje produkta na zgolj
posebne primere (recimo, kjer gre za posojilojemalca z dohodki v tej valuti) ali pa za njegovo prepoved.«
26 Mnenje poravnalnega sveta od 1.7.2014 do 1.8.2016. Dostopno na: https://www.zbs-giz.si/zdruzenje-
bank.asp?StructureId=371

11