Izjava za javnost: Banka mora plačati 200 milijonov, ECB odgovarja Združenju Frank

V javnosti so se že pojavile ocene odškodnine, ki jo bo morala podružnica banke BNP Paribas (Cetelem) plačati kreditojemalcem zaradi prikrivanja tveganj v povezavi s krediti v švicarskih frankih. Zahtevo za uvedbo preiskave je podal okrožni državni tožilec na Okrožnem sodišču v Parizu leta 2013, Kazensko sodišče v Parizu je odločitev sporočilo v sredo, 26. februarja 2020. Gre za prvi primer obsodbe nepoštene poslovne prakse bank v povezavi s toksičnimi tujevalutnimi krediti, ki močno odmeva preko meja Francije, saj je bila poslovna praksa bank podobno nepoštena v vseh državah, ki so takšne kredite tržile.

Sodišče je banko obsodilo na najvišjo možno globo 187.000 evrov. Hkrati bo morala plačati odškodnino za povzročeno moralno in materialno škodo. Kreditojemalci bodo deležni odškodnine v višini 10.000 do 20.000 evrov za moralno škodo in 40.000 do 60.000 evrov za določljivo materialno škodo iz naslova finančnih izgub zaradi spremembe menjalnega tečaja in obresti (znesek je izračunan za kredit z glavnico v višini 150.000 evrov). Vsak kreditojemalec je upravičen tudi do odškodnine 3.500 evrov za pravne stroške, nastale s tožbo. Potrošniški organizaciji, ki sta sodelovali v tožbi, bosta prejeli vsaka več kot milijon evrov odškodnine zaradi škode, povzročene kolektivnim interesom potrošnikov. Čeprav to naredi le redko, se je sodišče v tem primeru odločilo, da mora banka globo in odškodnino plačati takoj, ne glede na to ali se odloči vložiti pritožbo.

Več francoskih sodišč je jeseni 2019 naslovilo vprašanja za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije. Odvetniki kreditojemalcev pričakujejo, da bo obsodba banke bistveno pripomogla k uspehu njihovih strank v civilnih postopkih v prihodnje [1], [2].

Združenje Frank je prejelo odgovor na pismo, ki ga je poslalo novi predsednici Evropske centralne banke, ga. Christine Lagarde ob njeni izvolitvi novembra 2019. ECB v odgovoru pojasnjuje, da je stališča do zakonskih predlogov v različnih državah članicah (Madžarska, Poljska, Hrvaška, Slovenija) sprejel Svet ECB. Tega sestavljajo člani Izvršilnega odbora in guvernerji nacionalnih centralnih bank evrskega območja, med njimi tudi guverner Banke Slovenije.

Pričakovali bi, da bo Banka Slovenije prepoznala neučinkovitost svojega nadzora v letih 2004-2009 in se na zasedanjih Sveta ECB zavzela za sistemsko rešitev problema. ECB namreč dodaja, da je ob več priložnostih opozorila na tveganja, povezana s kreditiranjem prebivalstva v tuji valuti, med drugim v ECB Financial Stability Review (december 2007, str. 28), ECB Financial Stability Review (junij 2009, str. 25 ), ECB Financial Stability Review (december 2009, str. 28), ECB Financial Stability Review (junij 2010, str. 161-169). Tudi Banka Slovenije je banke opozarjala na tveganja z dopisi in v letnih poročilih, vendar ne dovolj aktivno in neodločno. Banka Slovenije nepošteno poslovno prakso bank očitno brani še danes.

Mnenje ECB glede predloga zakona je striktno omejeno na vprašanja, povezana s stabilnostjo finančnih institucij in trgov, saj ECB nima pristojnosti, da bi posegala na področja, povezana z varstvom potrošnikov. V Združenju Frank bomo odgovor ECB priložili k naslednjemu predloga zakona, z namenom, da poslanci ne bi spregledali dejstva, da so pristojnosti ECB omejene s sistemom varstva pravic potrošnikov, ki služi tako ohranjanju ravni kakovosti življenja evropskih prebivalcev kot tudi preprečevanju nepoštene konkurence na notranjih trgih.

Prilagamo Bloombergov graf o tem, kaj so poslovne banke in Banka Slovenije vedeli in zamolčali kreditojemalcem glede možnih prihodnjih sprememb menjalnega tečaja CHF, ki naj bi na dolgi rok (30 let) pridobil napram evru za 100 %.

Napoved agencije Bloomberg iz leta 2005: