Ali bomo v Sloveniji dočakali čas, ko bodo državne institucije zaprle vrata ga. Zadravec Caprirolo zaradi potencialnega konflikta interesov, ki ga predstavlja njen premik s položaja viceguvernerke Banke Slovenije na mesto direktorice Združenja bank Slovenije?
Evropska varuhinja človekovih pravic (Emily O’Reilly), ki preiskuje pritožbe v zvezi z nepravilnostmi v institucijah in drugih organih EU, je ta teden opozorila na sporno prakso prehajanja vodilnih med javnimi in zasebnimi funkcijami v finančnem sektorju. Izvršni direktor Evropske bančne agencije (Adam Farkas), neodvisne regulativne agencije EU, ki zagotavlja bonitetno ureditev in nadzor nad bančnim sektorjem EU, je namreč prevzel mesto direktorja Združenja za finančne trge, lobistične organizacije, ki povezuje velike investicijske banke kot so JP Morgan, Société Générale in UBS. Varuhinja je jasna: takšen premik je v nasprotju z evropskim pravom, saj javne agencije ne morejo biti rekrutacijski bazen za industrije, ki jih regulirajo.
Kreditojemalci s krediti v švicarskih frankih na problematično prehajanje med javnimi in zasebnimi funkcijami v finančnem sektorju opozarjamo že dlje časa in trdimo, da je takšna praksa prispevala, da je v preteklosti najprej prišlo do trženja spornih kreditov gospodinjstvom v Sloveniji, danes pa preprečuje razreševanje tega problema. Gre za vidik, ki bi ga moral upoštevati tudi slovenski varuh človekovih pravic pri pripravi letnega poročila in oblikovanju priporočil.
Konkretno, v letih 1991 do 2001 je bil guverner Banke Slovenije dr. France Arhar, ki je s položaja regulatorja bančnega sektorja prešel na funkcijo direktorja banke, kjer je celo desetletje vodil Bank Austria Creditanstalt Slovenija (danes UniCredit banka Slovenija), od leta 2012 do 2017 pa je bil direktor lobistične organizacije Združenja bank Slovenije. Banka, ki jo je vodil dr. Arhar, je bila vodilna tuja banka pri trženju kreditov v švicarskih frankih, s katerimi si je povečevala tržni delež med gospodinjstvi na slovenskem trgu. Strokovne službe Banke Slovenije so opozarjale na problematičnost povečevanja zadolževanja v švicarskih frankih, o čemer pričajo strokovni članki v njenih publikacijah. Vendar so pritiski tujih finančnih trgov v navezavi z domačimi akterji, ki so bili v odnosu do Banke Slovenije v izrazitem konfliktu interesov, vodili do tega, da je Banka Slovenije reagirala prepozno in mlačno. Zgodba se ponavlja danes, ko je dr. Franceta Arharja kot prva bančna lobistka naslednica Stanislava Zadravec Caprirolo, bivša viceguvernerka Banke Slovenije. Nikogar ne more začuditi, da že ves čas spora kreditojemalcev z bankami, Banka Slovenije trdno stoji na strani bančnih interesov. Vendar se zgodba tukaj ne konča, saj je bivši direktor lobistične organizacije bank danes svetovalec predsednika države Boruta Pahorja. Najbolj »ljudski« med slovenskimi predsedniki kljub večkratni prošnji doslej ni našel termina za sestanek s predstavniki Združenja Frank. Njegov svetovalec je bil tisti, ki je slovensko javno razpravo o kreditih v tujih valutah obogatil s pojmom špekulanti, ki nočejo vračati kreditov. »Najprej so nam ukradli državo, nato še dostojanstvo«. Ali predsednik države, ki se zanaša na svojega svetovalca ve, da so mednarodne organizacije v javnih dokumentih moralni hazard v zadnji aferi s krediti v tujih valutah pripisale predvsem bančnim subjektom in ne kreditojemalcem? Se slovenska politika zaveda problematičnosti tega, da je ena prejšnjih vlad odgovor na dopis Združenja Frank sopodpisala skupaj z Združenjem bank Slovenije!
