Potrošnike kot šibkejše udeležence je potrebno z interventno zakonodajo ustrezno zaščititi, nikakor pa jih ne bi smeli s slabo premišljenimi ukrepi še bolj ogrožati, zato smo v Združenju Frank začeli z zbiranjem podpisov pod peticijo, na spletni strani www.moratorij.si, ki jo bo bomo poslali v Državni zbor RS. V peticiji pozivamo k sprejetju naslednjih interventnih ukrepov za celostno zaščito vseh kreditojemalcev, ki se bodo zaradi vladnih ukrepov ali posledic epidemije znašli v težavah:
- Pravica do najmanj enoletnega odloga plačila za vsa potrošniška posojila, zavarovana in nezavarovana (avtomobilska posojila, osebna posojila, kreditne kartice, limiti na osebnih računih, lizingi itd.), ki jih zagotavljajo banke in nebančni kreditodajalci in za katera je oddana vloga za odlog plačila s strani potrošnika;
- Odobritev odloga plačila brez dodatnih stroškov odobritve za potrošnika in brez stroškov morebitnih notarskih zapisov;
- Obresti na odložen del glavnice se v obdobju odloga ne obračunavajo, z namenom, da se stanje neodplačanega dolga v času odloga ne bo povečevalo;
- Kreditojemalci z več posojili so upravičeni do odloga odplačila za vsa sklenjena posojila;
- Banka in nebančni kreditodajalec v obdobju trajanja odloga plačila ne bo sprožil izvršbe ali prisilne izterjave zoper potrošnika, prav tako v navedenem času ne bo sprejel nobenih drugih pravnih ukrepov za izterjavo svojih terjatev do potrošnika.
Podoben predlog je na Vlado RS naslovila Zveza potrošnikov Slovenije. Stališča ZPS podpira tudi Evropska potrošniška organizacija (BEUC).
Državni zbor je s sprejemom Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev kreditojemalcem omogočil, da pri svoji banki oddajo vlogo za enoletni odlog plačila kreditnih obveznosti. Omenjeni zakon je sprva omogočal pošteno obravnavo kreditojemalcev, saj je v zadnjem stavku prvega odstavka 5. člena navajal, da:
“… Odlog plačila NE VPLIVA NA IZRAČUN višine
posameznega obroka v skladu s kreditno pogodbo.”
Prvi sveženj protikoronskih ukrepov – ZIUZEOP (Ur. l. RS, št. 49/20) pa je spremenil prvi odstavek 5. člena tako, da se njegov zadnji stavek po novem glasi:
“… V obdobju odloga SE NA ODLOŽENI DEL GLAVNICE
OBRAČUNAVAJO OBRESTI po redni obrestni meri,
ki je bila dogovorjena ob sklenitvi kreditne pogodbe.”
Takšen zakon je v posmeh kreditojemalcem v težavah, saj so ti imeli že pred vladno intervencijo možnost na svoji banki zaprositi za moratorij. Več kot očitno je sprememba posledica številnih lobističnih stikov Združenja bank Slovenije, ki je v času priprave interventnega zakona intenzivno obiskovala zakonodajalca, slednji pa je ponovno interese bank postavil pred zaščito slovenskih državljanov. Pregled lobističnih stikov je dostopen na povezavi: https://erar.si/lobiranje/. Menimo, da je sprejet zakon nepošten iz več razlogov:
- v takšni obliki, kot je trenutno v veljavi, ne prinaša nič novega, le podaljšuje obdobje moratorija z običajnih 6 mesecev na leto dni;
- zgolj kratkotrajno razbremeni kreditojemalca (obresti, ki ves čas tečejo, pa povečujejo preostali dolg), medtem ko bankam omogoča še dodatne zaslužke;
- vlada je s sprejetimi ukrepi za zajezitev epidemije ljudem onemogočila delo in zaslužek, istočasno pa bankam omogočila obračunavanje obresti ter drugih stroškov, da še dodatno in nemoteno služijo na plečih že tako ogroženega prebivalstva;
- država bankam za posojila nudi poroštvo, s čimer je še dodatno zmanjšala pripravljenost bank, da ponudijo potrošnikom/kreditojemalcem ugodnejše pogoje za čas krize. Brez državnega poroštva bi se banke morale same potruditi za svoje komitente in jim v primeru težav pri rednem odplačevanju posojil ponuditi korektno pomoč za premostitev nastale stiske. Ker imajo sedaj bianco poroštvo s strani vlade, jim je praktično vseeno, ali bodo komitenti preživeli ali pač ne. Banke v nobenem primeru ne utrpijo škode, morebitne neodplačane kredite, ki jih bodo odobrile pravnim osebam, bo s poroštvom krila država, torej ponovno mi, davkoplačevalci!
Združenje Frank
