Združenje Frank je pripravilo pritožbo na Evropsko komisijo zoper Republiko Slovenijo zaradi neizpolnjevanja prava EU. V skladu z Direktivo 93/13/EGS o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah so države članice dolžne zagotoviti ustrezna in učinkovita sredstva za preprečevanje nepoštenih pogojev. Kljub petletnemu aktivnemu delovanju Združenja Frank, ki že ves čas opozarja na problem nepoštenih pogojev v kreditnih pogodbah v švicarskih frankih in si prizadeva najti različne poti za njegovo reševanje – od sodne do zakonodajne in sporazumne – rešitve še ni na vidiku.
Jedro pritožbe se nanaša na delovanje državnega organa, in sicer na sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki po našem mnenju temelji na nepravilni uporabi oziroma izvajanju zakonodaje EU v škodo potrošnika. Vrhovno sodišče RS je leta 2018 izdalo pet odločb v zvezi s krediti v švicarskih frankih, v katerih ni upoštevalo, da člen 8 Direktive 93/13/EGS omogoča, da države članice zagotovijo najvišji standard varstva potrošnikov, če o tem obvestijo Evropsko komisijo. Vlada Republike Slovenije je obvestilo poslala v Bruselj že leta 2008. Kljub nedvoumno izraženemu stališču slovenske vlade je Vrhovno sodišče uporabilo nižji standard varstva potrošnikov. V pritožbi smo tudi izpostavili korupcijska tveganja pri odločanju v dveh zadevah, povezanih s krediti v švicarskih frankih.
Zaradi domnevno spornih odločb Vrhovnega sodišča RS se je v zadnjih letih poglabljala agonija slovenskih kreditojemalcev, katerih postopki pred sodišči temeljijo na napačnih pravnih temeljih, se vračajo nazaj na najnižje instance in trajajo dolga leta (prve tožbe kreditojemalcev so bile vložene že leta 2015). Psihična in materialna škoda, ki je bila s takšnim ravnanjem Vrhovnega sodišča RS storjena večjemu številu kreditojemalcev, je zelo velika. Že samo v finančnem pogledu lahko škodo ocenimo na več deset tisoč evrov za posamezno tožbo. Kdo bo odgovarjal za samovoljno ravnanje Vrhovnega sodišča RS, ki ni upoštevalo informacije slovenske vlade, javno dostopne na spletišču EU in je namesto tega v sodbo zapisalo, da bi bilo upoštevanje višjega standarda varstva potrošnikov “nesmiselno in neprimerno”? Je na vidiku nova afera slovenskega sodstva, ki bo znižala že tako nizko zaupanje državljanov in obremenila državni proračun? Bo državljanom Republike Slovenije ponovno treba po pravico na Evropsko sodišče za človekove pravice?
Za razliko od Slovenije je v večini drugih evropskih držav, v katerih so bili potrošniki izpostavljeni množičnemu trženju kreditov v švicarskih frankih, že prišlo do vsaj delne restitucije kreditojemalcev. Hrvaška vlada je sprejela zakon o konverziji v evrske kredite, hrvaško vrhovno sodišče pa je v kolektivni tožbi razsodilo, da je pogodbeni pogoj, ki kreditojemalca izpostavlja neomejenemu tečajnemu tveganju, nepošten. Vrhovno sodišče Španije je doslej sprejelo že sedem odločb, v katerih je ugotovilo, da gre v primeru večvalutnih kreditov za nepošten pogoj. Vrhovno sodišče Poljske je podobno sodbo izdalo jeseni 2019. Srbija je spomladi 2019 sprejela zakon, tik pred tem pa je Vrhovno sodišče izdalo načelno pravno mnenje, v katerem je zapisalo, da je iz razpoložljivih dokumentov mogoče sklepati, da so banke v času prodajanja kreditov lahko pričakovale dolgotrajno rast vrednosti CHF napram EUR, prav tako pa tudi rast vrednosti CHF v 2008. Kolektivna rešitev je bila sprejeta tudi na Madžarskem in v Črni Gori, pripravlja se zakon v Romuniji. In nenazadnje, Sodišče EU je v zadnjih letih razvilo številna splošna načela iz Direktive 93/13/EGS, tudi v povezavi z vprašanji, povezanimi s krediti v švicarskih frankih, ki usmerjajo prakso nacionalnih sodišč.
In kje smo v Sloveniji? Vrhovno sodišče je oblikovalo sodno prakso, ki je problematična z vidika uporabe prava EU in v škodo potrošnika. Za nami sta dva neuspešna poskusa vložitve zakona v Državni zbor, prvi zaradi odstopa takratne vlade. Trenutno že drugič sedimo za pogajalsko mizo z bankami, v pogajanjih pa se jasno kaže, da je Vrhovno sodišče s svojim ravnanjem slovenskim potrošnikom bistveno otežilo iskanje izvensodnih rešitev skozi zakonodajni postopek in jim odvzema pogajalsko moč. Sporne odločitve Vrhovnega sodišča namreč vseskozi legitimirajo argumente bank proti takšnim rešitvam.
Učinki 7 milijonov evrov, o katerih je Združenje Frank prejelo anonimno informacijo in naj bi bili namenjeni blokiranju prizadevanj Združenja Frank v vseh pomembnih družbenih sferah – v sodstvu, novinarstvu, politiki ter pravni in ekonomski (akademski) stroki – kažejo zobe, njihova posledica je, da se primer kreditov v švicarskih frankih spreminja v dolgoletno kalvarijo za kreditojemalce. Zato smo se odločili, da naš problem internacionaliziramo na ravni Evropske unije, najprej s pritožbo na Evropsko komisijo, v nadaljevanju pa tudi z instrumenti pri drugih evropskih institucijah, ki so pristojne za varstvo človekovih pravic in pravic potrošnikov.
Združenje Frank
