Mnenje Evropske centralne banke (ECB):
https://www.ecb.europa.eu/ecb/legal/pdf/sl_con_2018_21_f_sign.pdf
Evropska centralna banka (ECB) si je sicer vzela veliko časa, a pred dnevi je le podala mnenje o predlogu zakona o konverziji kreditov v švicarskih frankih. ECB v mnenju predlogu zakona izrecno ne nasprotuje. ECB najbolj skrbi zmanjšanje dobička tujih bank. Pomislek pa ima tudi glede retroaktivnosti zakona, kar pa so v Sloveniji že utemeljili vrhunski ustavni pravniki.
Združenje Frank in ustavnopravni strokovnjaki, s pomočjo katerih je bil pripravljen predlog zakona, je že pred vložitvijo zakona v Državni zbor pravilno odgovarjalo, da s strani ECB ni pričakovati resnih utemeljenih očitkov zakonskemu predlogu, kar se je v izdanem mnenju sedaj tudi potrdilo. Tako v splošnih, kot posebnih opombah mnenja ECB ni niti enega argumenta, ki bi upravičeno pomenil razloge, da slovenski parlament ne bi sprejel zakonske rešitve, kot je predlagana. Ugotovitve ECB so splošne narave in zgolj potrjujejo že zdavnaj dokazana dejstva o problematiki teh kreditov, kot so:
- pri večini kreditov v švicarskih frankih je šlo in še vedno gre za hipotekarne (stanovanjske) kredite, večino teh kreditov pa so odobrile banke v tuji lasti;
- predvideva se obvezna konverzija neodplačanih in drugih zajetih kreditov v švicarskih frankih v evrske kredite, ki jo izvedejo banke;
- predlog zakona bankam omogoča, da konverzijo po izvedbi izpodbijajo po sodni poti, če lahko na sodišču dokažejo, da je kreditojemalec kredit v švicarskih frankih najel na podlagi poučene in preudarne odločitve, kakor je to opredeljeno v predlogu zakona.
Pripombe ECB na predlog zakona in njegov učinek za nazaj, kar bi po mnenju ECB lahko pomenilo poseg v že pridobljene pravice, so neutemeljene. Ob tem je sklicevanje na Direktivo 2014/17/EU10, ki podpira omejevanje zakonov z učinkom za nazaj, za sklenjene kreditne pogodbe v letih 2004 do 2010, brezpredmetno. Sploh pa je govora o omejevanju in zakon, kot je predlagan, predstavlja izjemo zaradi izkazanega javnega interesa. Prav tako so dilemo ECB o retroaktivnosti zakona v Sloveniji že utemeljili vrhunski ustavni pravniki.
Iz navedenega mnenja predvsem izstopa skrb ECB na zmanjšanje dobičkov bank, ki so pretežno tuje, dobičke pa poberejo matere banke v tujini. Napovedovanje ECB, da bi imel predlog zakona negativne finančne posledice za slovenski bančni sektor, je odveč. V sosednji Hrvaški so zakonsko rešitev o konverziji kreditov v švicarskih frankih sprejeli v letu 2015 in Hrvaška narodna banka (HNB) je leta 2017 objavila pozitivne učinke pretvorbe CHF posojil v evrska posojila. Učinki konverzije posojil v švicarskih frankih so se izkazali za zelo dobre in so prispevali h krepitvi hrvaškega bančnega sistema. Izvajanje konverzije posojil od konca leta 2015 in večji del leta 2016 je po kazalnikih kreditnih institucij vplivalo na izboljšanje kreditne sposobnosti bančnih komitentov, povečanje števila predčasnih poplačil in refinanciranj posojil, zmanjšanje deleža tako imenovanih slabih posojil, stopnja skupnega kapitala bank se je v enem letu povečala za 2 %, zaradi česar se je zmanjšala izpostavljenost bank kreditnemu in valutnemu tveganju.
Niti Evropska komisija v letni analizi ekonomskih in socialnih razmer v državah članicah z dne 7. marca 2018 v zvezi s Hrvaško ne poroča o nikakršnih negativnih posledicah sprejetega zakona na nacionalni bančni ali gospodarski sektor.
Skrb ECB, da bi naknadno izpodbijanje konverzije bank pred nacionalnim sodiščem povzročalo dodatne pravdne stroške za slovenski bančni sektor, je v primerjavi s škodo in krivico, ki je povzročena slovenskemu posojilojemalcu, zanemarljiva in absurdna. Potrošnik je v primerjavi z banko bistveno šibkejša pogodbena stranka in zato tudi potrebna ustreznega sistemskega varovanja. Prav tako so zanemarljive pripombe ECB, da bo konverzija povzročila bankam enkratno povečanje operativnih stroškov. Današnja sodobna informacijska podpora v bančnem sektorju že zagotavlja operacije, kot so preračuni vrednosti iz ene v drugo valuto.
Iz mnenja ECB izhaja priporočilo, da so za oceno in sprejem predloga zakona pristojni slovenski organi (parlament). V Sloveniji v letu 2007, v času največjega razmaha podeljevanja kreditov v švicarskih frankih, ni bilo nobene potrebe po varovanju kreditov gospodinjstev v tuji valuti, saj je naša država že leta 2004 vstopila v program vstopa v ERM II (evropski mehanizem menjalnih tečajev) in prevzem evra. Krediti v švicarskih frankih so bančna sistemska prevara, zato jo je potrebno odpraviti na sistemski način. Združenje bank Slovenije je od pogajanj s posojilojemalci odstopilo že 5. 1. 2018. Predlog zakona je v zakonodajnem postopku in nujno ga je potrebno čim prej sprejeti.
Združenje Frank
