Pritožbeno sodišče Pireus v Grčiji je dne 29.12.2017, s sodbo št. 791/2017 ugodilo tožbi posojilojemalcev kreditov v švicarskih frankih in v njej zelo podrobno pojasnilo afero s CHF krediti, ki je enaka povsod po Evropi, kjer regulator ni ustrezno in pravočasno reagiral. Sodišče je odločilo, da mora banka preračunati kredit iz CHF v EUR, po tečaju na dan sklepanja kreditnih pogodb! S tem je pritožbeno sodišče postavilo sodno prakso, ki ima vpliv na usode 70.000 posojilojemalcev v Grčiji.
Pritožbeno sodišče je razsodilo, da ni šlo za običajne kreditne pogodbe, temveč za investicijske produkte z velikim tveganjem. Ugotovljeno je, da je bil pogodbeni pogoj menjalnega tečaja v nasprotju z načelom preglednosti, saj ni vseboval nobenih informacij, iz katerih bi bila posojilojemalcem razvidna resnost in obseg tveganja, ki so ga s takim pogojem prevzeli posojilojemalci izključno nase. Tak pogodbeni pogoj tudi ni vseboval mehanizma delovanja deviznega tečaja, ter povezave med tem mehanizmom in mehanizmom, določenim z drugimi pogoji, tako da bi lahko potrošnik na podlagi natančnih in razumljivih meril presodil, kakšne so ekonomske posledice, ki iz takega razmerja nastajajo zanj. Opozorilo o prevzemu tveganja je bilo tako splošno, da posojilojemalci niso mogli razumeti, da je njihovo odplačilo in nihanje deviznega tečaja odvisno od vrste nepredvidljivih dejavnikov (družbeno-politični pogoji, inflacija, plačilna bilanca, način in politika delovanja države ter njena centralna banka,…).
Ključne trditve banke so bile, da bi morali posojilojemalci sami poznati tveganja, ki jih sprejemajo s takim posojilom, vendar je pritožbeno sodišče odločilo, da ta posojila niso bila samo običajna posojila, temveč so produkti, ki so neposredno povezani z deviznim trgom. Zato bi moralo biti obveščanje bank zadostno in specializirano, da bi lahko posojilojemalci sprejeli preudarne in podrobne odločitve. Informacije pa bi morale vsebovati vsaj vpliv, ki bi ga spremembe nihanja tečaja imele na višino obrokov in tudi na preostalo celotno obveznost posojila. Še posebej v tem konkretnem primeru, v katerem obravnavane posojilne pogodbe niso bile le hipotekarne pogodbe, temveč v resnici kompleksen finančni produkt.
Glavne točke sodne odločbe:
- opozorilo o tveganosti posojila je bilo res zaznavno v smislu slovnične formulacije, vendar ni bilo jasno in razumljivo, saj ni vsebovalo vpliva na težo spremembe menjalnega tveganja, ki so ga prevzeli posojilojemalci. Ravno tako ni bil natančno pojasnjen mehanizem delovanja deviznega tečaja, ter povezave med tem mehanizmom in mehanizmom, določenim z drugimi pogoji, tako da bi lahko potrošnik na podlagi natančnih in razumljivih meril presodil, kakšne so ekonomske posledice, ki iz tega izhajajo zanj;
- posojilojemalci se niso zavedali, da so s podpisovanjem teh pogodb dejansko podpisali pogodbe o navzkrižni zamenjavi;
- posojila, odobrena v švicarskih frankih, niso samo običajna posojila, temveč so dejansko izdelki, ki so neposredno povezani s trgom FOREX … Zato bi bilo potrošnike treba obvestiti o vseh ekonomskih in pravnih posledicah takega »posojila«;
- finančne ustanove morajo posojilojemalcem posredovati informacije, ki morajo zadostovati za sprejetje poučenih in preudarnih odločitev. Informacije bi morale vsebovati vsaj pojasnila, kako bi na obroke in na preostanek posojila vplivala zelo velika depreciacija evra in povečanje obrestnih mer;
- v konkretnem primeru, v katerem posojilne pogodbe niso zgolj hipotekarne pogodbe, temveč v bistvu kompleksen finančni produkt, bi banka morala seznanjati posojilojemalce preko posebnih svetovalcev ali zaposlenih s posebnimi kvalifikacijami znanj za prodajo tako zapletenih produktov;
- banka posojilojemalcem ni ponudila nobene možnosti zavarovanja proti valutnemu tveganju, kljub temu, da jih je sama zase uporabila;
- banka je vedela, da posojilojemalci niso imeli dohodka v švicarskih frankih in da v pravnih pogodbah niso imeli namena špekulirati kot vlagatelji, temveč da se financirajo v evrih in da izberejo ta kredit preprosto zato, da izkoristijo ugodnejšo obrestno mero. To pomeni, da je banka vedela, da posojilojemalci ne želijo dolga v tuji valuti, saj niso potrebovali švicarskih frankov temveč evre;
- banka se je dobro zavedala, da bo prišlo do velike depreciacije evra in posledično spremembe kreditne obveznosti posojilojemalcev, ki bo presegla njihova legitimna pričakovanja.
Iz dejstva, da je vzorec opuščanja pojasnilne dolžnosti bank enak po praktično vseh evropskih državah, je jasno razvidno, da je problem sistemski, saj so bili vsi krediti v švicarskih frankih trženi na enak način. Sistemske probleme pa je potrebno reševati na ravni države, z zakonom, kar pa so v nekaterih državah članicah EU že naredili.
Združenje Frank
