To je le eden izmed številnih nagovorov in zavajanj, ki smo jih lahko pred leti prebrali v promocijskih letakih bank, ki so proaktivno ponujale stanovanjske kredite v švicarskih frankih. Danes se tako banke kot tudi pristojne institucije branijo in otepajo krivde in jo prenašajo na kreditojemalce. Očitki in krivda, ki jih tako nekateri mediji, katerih naloga je uravnoteženo in kredibilno poročanje, kot tudi pristojne institucije valijo na kreditojemalce, so pretežki in nekorektni. Že hiter pregled letakov, s katerimi so banke ponujale stanovanjske kredite v švicarskih frankih, pozivi bankam, da pokažejo dokumente, ki naj bi jih te pošiljale kreditojemalcem stanovanjskih kreditov v švicarskih frankih, ki dejansko ne obstajajo, in poslušanje in slišanje, kaj si želimo, bi pokazali povsem drugačno sliko, kot jo zdaj poskušajo nekateri preko medijev ustvariti v javnosti. Vse prevečkrat se v Sloveniji dogaja krivica in iskanje kljukcev, preusmerjanje pozornosti od resnice pa je postalo pravilo. Danes smo na vrsti mi, jutri boste vi. In danes javno govoriti, da je prvo pravilo jemanje kredita v valuti, v kateri prejemaš plačo, podobno izreku, da je lahko vsakdo po bitki general.
Združenje bank Slovenije je šele konec leta 2008, ko je bila že večina kreditov v švicarskih frankih sklenjena, izdala brošuro o najemanju kreditov v tujih valutah. Banka Slovenije je v svojih nedavnih izjavah za medije trdila, da je s pismom bankam kreditojemalce opozorila na valutna tveganja. 2006 je Banka Slovenije poslala vsem predsednici uprave in predsednikom uprav pismo v kateremu opozarjajo banke na njihovo izpostavljenost valutnim tveganjem, citiramo: »Čeprav se navidezno tržno tveganje iz naslova omenjenih produktov v celoti prenaša na komitente, lahko posledično odrazijo v spremembi kreditne izpostavljenosti banke do finančnega investitorja posameznika in s tem v spremembi kreditnega tveganja banke …«.
Pavšalni in nestrokovni zaključki ene izmed bank, ki naj bi 100 največjim strankam poslala obvestilo o valutnih tveganjih šele leta 2013, citiramo:«Stranke smo obveščali o valutnih tveganjih, konkretno 100 največjih strank v letu 2013, a odziv strank je ničeln. Dosedanji ničelni odzivi so predvidoma nastali zato, ker je bil takrat obrok
vseh, ki so imeli kredite v valuti CHF, še zelo ugoden in znatno nižji kot obrok kredita v evrski valuti.«, pa so vredni pomilovanja.
»Stanovanje ali stanovanjska hiša so sanje vsakega Slovenca. Uresničitev teh sanj pomeni velik korak v varno prihodnost,« se je glasil letak ene izmed bank, ki so vabile k sklenitvi stanovanjskega kredita v švicarskih frankih.
»Želimo vam pomagati, pripravili smo ugodne stanovanjske kredite, ponujamo vam strokovno svetovanje, skupaj bomo našli najprimernejšo pot, smo prva banka, ki vam omogoča več valutni kredit z MINIMALNIM VALUTNIM TVEGANJEM. Pri tem kreditu lahko poljubno krat v okviru ene kreditne pogodbe spremenite valuto, na katero je kredit vezan …«.
V nedavnem članku “Vojna med švicarskim frankom in evrom še traja” je Banka Slovenije na vprašanje, ali so bili naši krediti dejansko krediti v tuji valuti, ali so bili samo vezani na tečaj franka, odgovorila: “V večini primerov gre za kredite v evrih, klavzula pa pomeni obračunski način vodenja kredita, ki je vezan na gibanje švicarskega ftranka.« V članku sta tudi navedbi obeh državnih bank, ki se s tem priznanjem Banke Slovenije ne strinjata. Strokovne službe NKBM so Večeru pisno sporočile, da so “po letu 2006 kreditojemalci dobili kredit izplačan v švicarskem franku, pred tem pa v tolarjih«. NLB trdi: “Od maja 2006 do oktobra 2008 smo v NLB odobravali NLB Stanovanjske kredite in NLB Osebne kredite v tuji valuti (švicarskih frankih), kar pomeni, da je kreditojemalec kredit najel v švicarskih frankih in ga v tej valuti tudi odplačeval.«
Dne 3.3.2015 smo v Združenju Frank prejeli odgovor banke Slovenije na našo zahtevo po natančnih informacijah o kreditnih bilancah slovenskih bank, ki tržile kradite v tuji valuti. Banka Slovenije v odgovoru zanika, da bi nekatere zahtevane informacije imela, drugih pa da ni dolžna posredovati. Posredovala pa nam je dokazila o opozarjanju bank o številnih problemih, povezanih s trženjem kreditov v tuji valuti, še zlasti glede ugotavljanja kreditne sposobnosti potrošnikov in izračunavanja obrestnih mer. Iz vsega tega sklepamo, da je Banka Slovenije opustila dolžno ravnanje v skladu z Zakonom o Banki Slovenije, ki v 12.členu, 9. Točki določa, da Banka Slovenije med drugim »oblikuje, uveljavlja in nadzoruje sistem pravil za varno in skrbno poslovanje bank in hranilnic.« Tudi na tem pdoročju je nadzor državnih institucij v Sloveniji odpovedal, ceno za to pa plačujemo kreditojemalci, tako kot vsi ostali državljani plačujemo ceno za odsotnost ali pomanjkljivost nadzora na številnih drugih področjih, česar politika očitno ne more ali noče urediti.
Združenje Frank
