Page 17 - 3. izdaja_ CHFkrediti_ Nepotrebni in neprimerni

«As is well known from the experience in other countries, problems can easily arise for
banks in respect of foreign currency loans to domestic customers even where the banks
themselves are fully hedged.« 44,45

Izjava nedvomno govori o tem, da so indirektna tveganja bank pri trženju tujevalutnih posojil za
domačo potrošnjo, ki izhajajo iz tečajnega tveganja na strani posojilojemalcev, v finančnih krogih
DOBRO POZNANA. Zato ne more biti dvoma, da so bila poznana tudi bančnikom, ki so v času pred
finančno krizo CHF-kredite tržili slovenskim državljanom kot ugodne in varne.46 Razen tega so
banke vedele tudi:

? da so finančne krize stalen ekonomski pojav ter da deregulacija in internacionalizacija
finančnih trgov od 1980-ih let dalje vodita v vse pogostejše finančne krize;

? da je švicarski frank trdna valuta in valutno pribežališče, v katerega se denar seli v
primeru negotovosti ob finančni krizi ali drugih večjih šokih47: »Varne valute v času
gospodarske rasti mirujejo (rahlo padajo), v času nazadovanja pa rastejo;« 48

? da dolgoročna gibanja in napovedi za valutni par švicarski frank in evro pričajo o
»stoletni« rasti franka napram evru;49

? da predvidevanje gibanja valutnih tečajev zahteva visoko specializirano znanje, kar
pomeni, da jemalci posojil zelo verjetno ne bodo imeli možnosti izogniti se izgubam v
primeru za njih negativnih izidov.

44 Mednarodni denarni sklad (2004). Austria: Financial system stability assessment, including reports on the
observance of standards and codes on the following topics: banking supervision, securities regulation,
insurance regulation, and anti-money laundering and combating the financing of terrorism. International
Monetary Fund, Washington, D.C., avgust 2004, str 14.
45 »Kot dobro vemo po izkušnjah v drugih državah, banke lahko glede tujevalutnih posojil domačim
potrošnikom zlahka zaidejo v težave tudi tam, kjer so same polno zavarovane.«
46 Reklamni letaki, na primer, »Kot novost vam ponujamo zelo ugodne kredite vezane na CHF!« (NKBM) ali
»Stanovanjski kredit z valutno klavzulo v CHF je idealna rešitev, ki zagotavlja, da se višina mesečne anuitete
ne bo bistveno večala!« (UniCredit Banka)
47 Vodja Službe za trgovanje z devizami in gotovino v Erste banki, Alexandar Turza, je za portal Burza.com.hr
leta 2002 povedal naslednje: »Pored svojih prirodnih ljepota Švicarska, točnije njezina valuta franak, kod
investitora je na glasu kao sigurna luka kada se na morima svjetskih tržišta i burzi digne oluja. Dovoljan je
pogled u prošlost koji će sve to samo potvrditi. 1978 – druga naftna kriza – franak je ojačao na godišnjoj
razini 28 %; 1982. južnoamerička kriza – franak jača za 20 %; 1987 burzovni krah – franak jača za 14 % u
odnosu na prošlu godinu; 1990. Kuvajt – franak jača za 12 %; 1995. Meksička kriza i krah USD – franak jača
za 10 %; 1998. Azijska kriza i propast Long term Capital Market fonda – franak jača za 5 %; 2001. Teroristički
napadi na SAD – franak jača na godišnjoj razini za 9 %.« Citirano v članku Udruga Franak: Banke namjerno
nisu upozorile ljude na opasnost kredita u švicarcima, imamo dokaze, index.hr, 26.9.2017, dostopno na:
https://www.index.hr/vijesti/clanak/udruga-franak-banke-namjerno-nisu-upozoravale-ljude-na-opasnost-
kredita-u-svicarcima-imamo-
dokaze/996805.aspx?fb_comment_id=1860158727344512_1860167257343659&fbclid=IwAR1rtYBg

(26.1.2019)

48 Ronaldo in Soederlinf (2007) v Jarc N. (2017). Pasti zadolževanja v tuji valuti na primeru švicarskega franka
(magistrsko delo). Univerza v Mariboru, Ekonomsko–poslovna fakulteta.
49 Iz sodbe sodnika Radovana Dobronića o tem, kako so že od 2000 dalje vsi, ki delajo v bančnem sektorju,
seznanjeni s študijami finančnih strokovnjakov Mednarodnega denarnega sklada, ki predvidevajo pritisk na
švicarski frank in njegovo apreciacijo kot rezultat širjenja EMU. Sodba 26.P-140/2012, Trgovački sud u
Zagrebu.

17