Page 14 - 3. izdaja_ CHFkrediti_ Nepotrebni in neprimerni

3. Nezadostno obveščen potrošnik

Z vidika posojilojemalca odločitev za posojilo v tuji valuti predstavlja kompromis med tečajnim in
obrestnim tveganjem.33 Prevladujoče stališče o vzrokih za hitro rast tujevalutnih posojil v vzhodni
Evropi je, da je odločitev posojilojemalcev za najem posojila temeljila predvsem na prednostih,
ki jih prinašajo nižje obresti, medtem ko je bilo tečajno tveganje potisnjeno v ozadje.

»Tudi v Sloveniji sta višina obrestne mere in višina obroka ob odobritvi posojila poglavitna
dejavnika pri sprejemanju odločitev o najemu posojila, pri tem pa se pozablja tako na
tečajno kot tudi obrestno tveganje. Zaradi spremembe referenčne obrestne mere in tečaja
se lahko obrok posojila že v nekaj mesecih močno poveča in postavi pod vprašaj kreditno
sposobnost stranke in kakovost posojila.«34

Prednosti nižjih obresti so vodile povpraševanje predvsem tam, kjer je bila domača valuta stabilna,
na primer v Avstriji, pa tudi v Sloveniji v času pričakovanja vstopa v EMU, vezave tolarja na evro in
kasnejše uvedbe evra. Tako v Avstriji kot nekaj let kasneje v Sloveniji se je rast kreditov v tujih
valutah začela tri leta pred uvedbo evra. Praktično znanje, ki so ga imeli Slovenci v tistem času je
bilo, da prehajajo v obdobje stabilne valute (evra), za katero ni bilo pričakovati večjih depreciacij.
ESRB to imenuje »predpostavka ničelnega tečajnega tveganja«35, ki je bila pri jemalcu posojila v
državi s stabilno domačo valuto (ali v času pričakovanja uvedbe stabilne valute) razumljiva,
absurdno pa bi bilo, če bi se nanjo sklicevala banka, ki v informacijsko asimetričnem odnosu
predstavlja strokovno institucijo. Na drugi strani povprečni Slovenec s švicarskim frankom dotlej
ni imel vsakdanjih izkušenj: Švica ni sosednja država, je 800 km daleč in Slovenci niso imeli
prihodkov v švicarskih frankih:

»Ker so gospodinjstva v preteklosti od deviznih posojil najemala predvsem posojila v evrih,
tečaj evra pa je bil v zadnjih dveh letih zelo stabilen, tudi v preteklih obdobjih pa relativno
predvidljiv, je zavedanje tečajnega tveganja pri nas lahko manjše kot v državah z drsečim
režimom deviznega tečaja.« 36

Za potrošnike je značilna t. i. kognitivna pristranskost (»cognitive bias«), ki pride še posebej do
izraza v primeru kompleksnih finančnih proizvodov, je zapisano v poročilu Evropskega parlamenta
o zavajajoči prodaji finančnih proizvodov.37 Banke so pri prodaji kreditov v tujih valutah
kognitivno pristranskost izkoristile na način, da so poudarjale zgolj njihove začetne koristi, o
čemer priča tudi obsežno reklamno gradivo.

33 Zettelmeyer, J., Nagy, P.M., Jeffrey, S. (2009). Addressing private sector currency mismatches in emerging
Europe (str. 5). European Bank for Reconstruction and Development.
34 Šuler, T. (2006). Tveganja pri posojilih v tuji valuti ter razmere v Sloveniji in drugih evropskih državah (1),
str. 33. Bančni vestnik, 10.
35 Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB), C342/13. (2011, 22. november). Priporočilo o dajanju posojil
v tujih valutah: Pregled dajanja posojil v tujih valutah v uniji (sekcija 1.2.2.2.).
36 Šuler, T. (2006). Tveganja pri posojilih v tuji valuti ter razmere v Sloveniji in drugih evropskih državah (1),
str. 33. Bančni vestnik, 10.
37 Evropski parlament in Generalni direktorat za notranje politike (2018, junij). Zavajajoče prodaje finančnih
produktov: Hipotekarni kredit, str. 15.

14