Tožba Združenja Frank zoper Informacijskega pooblaščenca RS in Banko Slovenije, 10. 8. 2016

v priponki se nahaja tožba, ki smo jo vložili zoper Informacijskega pooblaščenca RS in Banko Slovenije in sicer dne 1.8.2016. V priponkah se nahajata še odločbi IP in BS kateri napadamo ter naša zahteva za posredovanje informacij javnega značaja ter bilančni podatki o najetih ter odobrenih posojilih poslovnih bank za obdobje od leta 2004 do leta 2015.

V zvezi s tem še kratko pojasnilo za lažje razumevanje zadeve. V tem primeru gre za našo drugo tožbo zoper isti toženi stranki, saj smo že v začetku preteklega leta od Banke Slovenije zahtevali naj nam na podlagi Zakona o dostopu informacij javnega značaja (ZDIJZ) posreduje poročila o najetih in odobrenih posojilih v Sloveniji registriranih bank za obdobje, ko so le te začele tržiti CHF kredite pa do lanskega leta, pa so nam zahtevo zavrnili med drugim z obrazložitvijo, da teh podatkov nimajo generiranih v poročilih, da imajo zgolj informacije o tem. Zaradi te zavrnitve smo potem že lani vložili tožbo. Hkrati pa smo ponovno na Banko Slovenije naslovili zahtevo, da nam posreduje te informacije, če že ne razpolagajo s poročilom. Seveda se je BS temu spet upirala in ščitila poslovne banke z argumenti, ki jih najdete v odločbi z dne 13.1.2016. Zoper to odločbo smo se pritožili na IP, ki pa je BS v pretežnem delu pokrila. Zato smo se sedaj ponovno odločili za tožbo, saj bi radi prišli do točnih podatkov o teh posojilih po posameznih bankah.

Smo pa v prilogi odločbe BS z dne 13.1.2016  prejeli vsaj bilančne podatke o najetih in odobrenih posojilih za zahtevano obdobje v skupnem znesku. Iz le teh pa je mogoče razbrati, da so se najeti krediti bank na medbančnem trgu v CHF v razmerju z odobrenimi gibali tam nekje od 1/6 do 1/3, kar pomeni, da so nekaj kreditov banke na medbančnem trgu najele tudi v CHF, medtem, ko večino ne. Pa še tu je potrebno upoštevati, da so si banke te pozicije zavarovale, posojilojemalcem pa tega seveda niso ponudile.Prav tako iz teh podatkov ne razberemo koliko teh posojil v CHF so banke najele na medbančnem trgu in potem plasirale pravnim osebam, večjim sistemom kot so na primer Slovenske železnice in podobno. Na podlagi vsega navedenega tako utemeljeno sklepamo, da je šlo v primeru posojil v CHF, ki so jih banke odobravale posojilojemalcem, še posebej potrošnikom kot fizičnim osebam, za veliko sprevrženo prevaro ali vsaj za nepošteno poslovno prakso bank zaradi česar še danes le te pobirajo velike nezakonite dobičke. Na račun poštenih in zavedenih ljudi. V Združenju Frank trdno verjamemo, da bo resnica o tem nekoč prišla na plan.

Združenje Frank