Page 15 - 3. izdaja_ CHFkrediti_ Nepotrebni in neprimerni

Avstrijska centralna banka (OeNB) je ob soočenju z nezadržno rastjo tujevalutnih posojil leta 2006
v Poročilu o finančni stabilnosti eksplicitno zapisala:

»Households and businesses apparently judge the advantages and underlying risks of
foreign currency loans in fundamentally different ways.« 38,39

Direktor leta 2002 ustanovljene avstrijske Agencije za nadzor nad finančnim sistemom (FMA) je
pomanjkljivo obveščenost potrošnikov še podrobneje opredelil:

»Zdi se, da ljudem zlasti ni jasno, kakšna kumulativna tveganja s tem prevzemajo in kakšne
so lahko posledice tega, zlasti pri dolgoročnosti financiranja… Na liberaliziranem
finančnem trgu rešitev ne more biti v prepovedi določenih produktov. To seveda vključuje
tudi dolžnost, da zlasti gospodinjstva pošteno in v celoti seznanimo s tveganji, ki so
povezana z določenimi produkti.«40

Iz izjave je razbrati zadržanost avstrijskega nadzornega organa do sprejemanja strožjih ukrepov v
času prevladujoče doktrine liberalizacije finančnih trgov v EU,41 hkrati pa zaskrbljenost zaradi
neustreznega informiranja potrošnikov s strani bank. Ker banke te dolžnosti kljub mnogim
opozorilom OeNB niso zadostno opravile, sta z namenom boljšega osveščanja potrošnikov OeNB
in FMA ob pomoči Avstrijske gospodarske zbornice sredi leta 2006 razdelili za 300.000
gospodinjstev zloženk z informacijami o tveganjih posojil v tujih valutah. Cilj je bil doseči
potrošnika na bančnem okencu v trenutku, ko se zanima za tovrstno financiranje. Ukrep je
prinesel pozitivne rezultate. V začetku 2007 je OeNB zabeležila trend upadanja najemanja posojil
v tujih valutah med prebivalstvom, kar je pripisala tako zmanjševanju razlik v obrestnih merah
valutnega para CHF in EUR kot večji informacijski osveščenosti gospodinjstev o tveganjih. Da je šlo
res za učinek korektnega informiranja, je bilo mogoče sklepati tudi iz tega, da je kljub temu, da se
je v tistem času povečevala razlika med obrestno mero švicarskega franka in japonskega jena,
interes za tujevalutna posojila popuščal.

Julija 2006 je tudi Banka Slovenije opozorila na potrebo po ustreznem informiranju potrošnikov,
in sicer v pismu, ki ga je naslovila na banke in hranilnice (PISMO JE BILO NAMENJENO FINANČNIM
INSTITUCIJAM IN NE POTROŠNIKOM). V njem je zapisala:

»Zaradi potrebe po obvladovanju tveganja dobrega imena ter posledično pravnega
tveganja pa banke opozarjamo, da precejšnjo pozornost usmerijo tudi v informiranje
strank. Informacije, ki razkrivajo lastnosti produkta, morajo biti podane jasno in
nedvoumno. Banka mora poskrbeti, da je informiranje strank (finančnih investitorjev –
posameznikov) celovito.

38 Österreichische Nationalbank (OeNB) (2006, december). Financial Stability Report, 12, str. 40.
39 »Gospodinjstva in podjetja očitno presojajo prednosti in skrita tveganja tujevalutnih posojil na
fundamentalno različen način.«
40 Financial Market Authority (FMA) in Österreichische Nationalbank (OeNB) predstavljata informacijsko
zloženko o tveganjih pri kreditih v tujih valutah. (2006, junij). Sporočila za medije. (Prevod sodna tolmačka
za nemški jezik Katja Javornik).
41 Braumann, B. (2002, december). Financial liberalization in Austria: Why so smooth. V OeNB, Financial
stability report, 4, str.100-114.

15