Page 16 - 3. izdaja_ CHFkrediti_ Nepotrebni in neprimerni

Banka Slovenije od bank pričakuje, da bodo … od strank v pisni obliki pridobile izjave, s
katerimi bodo stranke potrdile, da so seznanjene z vsemi tveganji, ki jih omenjeni
produkti prinašajo ter so jih pripravljene tudi sprejeti.«42

Ob branju zgornjega dokumenta se ne moremo znebiti vtisa, da Banko Slovenije informiranost
potrošnikov skrbi predvsem z vidika »tveganja dobrega imena in posledično pravnega tveganja«
bank, manj pa z vidika poštenosti in vestnosti poslovne prakse, ki naj omogočita kvalificirano
odločanje potrošnikov pri nakupu bančnega proizvoda. BS je tudi zelo pozno pripravila brošuro,
v kateri je predstavila pasti zadolževanja v tuji valuti. To je storila šele jeseni 2008, dve leti po
tem, ko je tak ukrep sprejela OeNB. Te brošure potrošniki, ki so najeli CHF kredite, niso nikoli
prejeli, banke kreditojemalcev niso seznanjale z njeno vsebino. Ravno tako brošure ni bilo mogoče
zaslediti nikjer na spletu, vključno s spletno stranjo Združenja Bank Slovenije, ki je brošuro izdalo.

V tem času je že prišlo do finančne krize, v kateri je vrednost švicarskega franka zrasla za okoli 10
%. V Avstriji je takrat FMA avstrijskim bankam poslala priporočilo, naj prenehajo s trženjem
tujevalutnih posojil, kar je imelo posledice tudi za slovenski trg.

Podobno stališče, kot ga je izrazila OeNB, v slovenskem okolju zasledimo v že omenjenem
strokovnem članku avtorice T. Šuler iz leta 2007 (STROKOVNI ČLANEK JE BIL NAMENJEN
FINANČNIM INSTITUCIJAM IN NE POTROŠNIKOM):

»Na podlagi predstavljenih primerjav je razvidno, da je ocena nefinančnih družb glede
tveganosti in prednosti posojil v švicarskih frankih precej bolj konzervativna kot ocena
gospodinjstev. Razlike v strukturi kažejo, da se gospodinjstva premalo zavedajo tveganj,
ki jih prevzemajo, in se odločajo samo na podlagi trenutne višine obrestnih mer. Na
premajhno zavedanje tveganj kaže dejstvo, da se delež posojil v švicarskih frankih
najhitreje povečuje na segmentu stanovanjskih posojil… Anuitetni načrti, ki so
predstavljeni posojilojemalcem, pokažejo le stroške posojila pri trenutni višini obrestne
mere in tečaja, ne upoštevajo pa možnosti spremembe teh dejavnikov in njihovega
vpliva na višino obroka in celotno posojilo.«43

Finančne institucije, ki so posojila tržile, so prvenstveno odgovorne za to, da potrošniki ob
najemu CHF-kreditov niso bili ustrezno seznanjeni z vsemi tveganji. Na drugi strani so se banke
teh tveganj v celoti zavedale in bile nanje tudi posebej opozorjene s strani centralnih bank in
mednarodnih organizacij.

Poglejmo si opozorilo, ki ga je leta 2004, torej prav v času, ko se v Sloveniji začne rast tujevalutnih
posojil, avstrijskemu finančnemu sistemu naslovil mednarodni denarni sklad (IMF) v »Oceni
stabilnosti avstrijskega finančnega sistema«:

42 Banka Slovenije (BS). (2006, julij). Pismo bankam in hranilnicam, oznaka 24.20/558-NVČ.
43 Tatjana Šuler (2007). Prav tam.

16