Predlog zakona

V Združenju Frank smo pripravili dokončno različico predloga interventnega Zakona o razmerjih med dajalci kreditov in kreditojemalci glede kreditov v švicarskih frankih in ga s podporo poslancev različnih poslanskih skupin dne 29. 12. 2017 vložili v parlamentarno proceduro v Državni zbor.

Predlog Zakona pomeni enkratni interventni ukrep, ki ne posega v siceršnja razmerja med bankami in posojilojemalci, temveč vzpostavlja le posebno pravno varstvo oseb, ki so se zaradi delovanja bank kot močnejšega partnerja v pravnem razmerju znašle v podrejenem položaju in bile izrazito oškodovane. Predlog Zakona določa, da ostane posojilna pogodba v veljavi, ničen je samo nepošteni pogoj te pogodbe, torej nominacija v švicarskih frankih oziroma valutna klavzula. Zakon se nanaša na vse potrošniške kreditne pogodbe nominirane v švicarskih frankih oziroma z valutno klavzulo v tej valuti, ne glede na to, ali so že prenehale veljati.

Zakon določa rekonverzijo kreditnih pogodb, sklenjenih v obdobju od 28. junija 2004 do 31. decembra 2010, s preračunom višine glavnice odobrenega kredita iz zneska, navedenega v kreditni pogodbi, iz švicarskih frankov v evre. To morajo izvesti banke po tečaju na dan, ko je bila sklenjena kreditna pogodba v švicarskih frankih oziroma z valutno klavzulo. Dogovorjena skupna obrestna mera kredita, sestavljena iz LIBOR in v kreditni pogodbi dogovorjenega pribitka, se spremeni v skupno obrestno mero, sestavljeno iz EURIBOR (v višini, kot je veljal na datum črpanja kredita) in v kreditni pogodbi dogovorjenega pribitka. Pribitek na medbančno obrestno mero ostane nespremenjen. Dogovorjeno obrestno obdobje obračunavanja spremembe EURIBOR ostane nespremenjeno.

S predlogom Zakona je banki omogočeno izpodbijanje konverzije v primeru, da je opravila pojasnilno dolžnost, skladno s sodno prakso Sodišča Evropske unije in skladno s slovensko sodno prakso. S tem je popolnoma odpravljen dvom o vprašanju »kaj pa tisti, ki so špekulirali«. V primeru, da je banka opravila pojasnilno dolžnost skladno z določbo v zakonu, bo lahko izpodbijala konverzijo po zakonu, hkrati pa zaradi nekaj takšnih primerov ne bo trpelo več deset tisoč ljudi, pri katerih banke niso opravile pojasnilne dolžnosti.

Namen zakona je zagotoviti pravno varstvo velikega števila potrošnikov (cca. 16.000 posojilojemalcev), uresničevanje načela socialne države ter sankcioniranje kršitev splošnega načela sorazmernosti v obligacijskih razmerjih zaradi javnega interesa.

Prednosti predloga Zakona:

  • Vsa določila posojilne pogodbe, razen valutna klavzula ostanejo v veljavi;
  • Skupna obrestna mera se zviša, in sicer s spremembo iz LIBOR in dogovorjenega pribitka v pogodbi, v EURIBOR in dogovorjeni pribitek v pogodbi, kar pomeni, da bodo banke iz naslova posojilnih pogodb pridobile normalni dobiček, ki je običajen za posojila v evrih;
  • Uveljavitev zakona ne bo imela finančnih posledic za proračun;
  • Razbremenitev sodstva.

Predlog Zakona ohranja v veljavi posojilne pogodbe, iz pravnega reda pa izloči samo tiste njene elemente, ki kršijo posojilojemalcem človekove pravice, določene z Ustavo in z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP).

V kolikor Državni zbor Republike Slovenije ne sprejme predloga Zakona, bodo posojilojemalci nadaljevali s postopki za zaščito svojih pravic, tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP). Velika verjetnost je, da bo tam ugotovljena odgovornost naše države za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin in posledično bo Slovenija tako moralno kot materialno odgovarjala za povzročeno škodo slovenskim posojilojemalcem. Ker je število prizadetih posojilojemalcev veliko, bo na mestu pilotna sodba Evropskega sodišča za človekove pravice, vsi ostali primeri pa bodo potencialno presojani po istem precedensu, kar pomeni, da bo breme nepoštenega ravnanja bank namesto na banke ponovno preloženo na ramena davkoplačevalcev. Zato je tako s stališča nujnosti reševanja problema državljanov, kot s stališča preprečevanja nove izgube ugleda Republike Slovenije in dodatnega bremena za davkoplačevalce, nujno sprejetje zakonske rešitve.

I. Predlog Zakona o razmerjih med dajalci kreditov in kreditojemalci glede kreditov v švicarskih frankih

II. Osnovne priloge k predlogu Zakona:

III. Sodbe in Direktiva:

IV. Druge institucije (poročila, mnenja, napovedi, navodila…):

V. Letaki in reklame:

VI. Ostalo:

Prosimo delite vsebino ...Share on FacebookShare on Google+Tweet about this on TwitterShare on LinkedInEmail this to someone